Page 34 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 34
Janja Gabruč
skupnosti, ki sprejemajo socialne turiste in njihovo potrošnjo (Diekmann
idr., 2018).
Turistični boni, ki jih je slovenska vlada izdala v času zdravstvene krize
zaradi covida-19, so po svojih značilnostih zelo podobni programom so-
cialnega turizma in financirani s strani države prinašajo številne socialno-
ekonomske koristi za vse deležnike, vključene v sistem. Osnovni namen
turističnih bonov je s povečanjem domačega turističnega povpraševa-
nja pomagati turističnemu gospodarstvu pri ponovnem zagonu turistične
dejavnosti oziroma omiliti gospodarsko škodo, ki je nastala zaradi zača-
sne prepovedi opravljanja gostinsko-turistične dejavnosti. Z uvedbo turi-
stičnih bonov v letih 2020 in 2021 (tb in b on21) pa se je fokus programov
socialnega turizma iz poprejšnjih pretežno izoliranih in lokalnih destina-
cijskih pobud, usmerjenih v zagotavljanje počitnic predvsem za ranljive
skupine, preusmeril na nacionalno raven in s turističnimi boni odprl ter
razširil možnost turistične potrošnje na vse osebe s stalnim prebivališčem
v Sloveniji. Vlada je z interventnim zakonom ukrepov za omilitev in od-
pravo posledic epidemije (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije c ovi d-19 (z iu o ope), 2020) iz proračuna
zagotovila 356,86 milijona evrov javnofinančnih sredstev, namenjenih iz-
boljšanju gospodarskega položaja na področju domače potrošnje v tu-
rizmu. Odrasle osebe so v letu 2020 prejele bon v vrednosti 200 evrov
in mladoletne v vrednosti 50 evrov, ki ga je bilo mogoče za nastanitev
ali nastanitev z zajtrkom unovčiti (samo) pri ponudnikih namestitvenih
kapacitet – hotelih, počitniških domovih in avtokampih. S turističnimi
boni, izdanimi v letu 2021, pa se je obseg vključenih ponudnikov storitev,
pri katerih se lahko unovči turistične bone, razširil na ponudnike gostin-
skih, turističnih, športnih in kulturnih storitev. Za turistične bone je bilo
zagotovljenih 192,2 milijona evrov, pri čemer so polnoletne osebe prejele
bon v višini 100 evrov, mladoletne pa v višini 50 evrov (Zakon o inter-
ventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic
pandemije c ovi d-19 (z iu p g t), 2021). Njihov namen je ostal enak, to je
pomoč gospodarstvu in ohranjanje delovnih mest.
Namen prispevka je torej nasloviti pomembno vlogo, ki jo lahko v
obdobjih zmanjšanega turističnega povpraševanja, kot je, denimo, glo-
balna zdravstvena kriza, socialni turizem odigra pri doseganju večje traj-
nosti v turističnem sektorju (Cisneros-Martínez idr., 2018; Diekmann in
McCabe, 2021; Lima in Eusébio, 2021; McCabe, 2018; 2020). Osrednji cilj
prispevka je (a) odgovoriti na vprašanje, ali turistične bone lahko razu-
memo kot program socialnega turizma ter kakšen je njihov prispevek
34
skupnosti, ki sprejemajo socialne turiste in njihovo potrošnjo (Diekmann
idr., 2018).
Turistični boni, ki jih je slovenska vlada izdala v času zdravstvene krize
zaradi covida-19, so po svojih značilnostih zelo podobni programom so-
cialnega turizma in financirani s strani države prinašajo številne socialno-
ekonomske koristi za vse deležnike, vključene v sistem. Osnovni namen
turističnih bonov je s povečanjem domačega turističnega povpraševa-
nja pomagati turističnemu gospodarstvu pri ponovnem zagonu turistične
dejavnosti oziroma omiliti gospodarsko škodo, ki je nastala zaradi zača-
sne prepovedi opravljanja gostinsko-turistične dejavnosti. Z uvedbo turi-
stičnih bonov v letih 2020 in 2021 (tb in b on21) pa se je fokus programov
socialnega turizma iz poprejšnjih pretežno izoliranih in lokalnih destina-
cijskih pobud, usmerjenih v zagotavljanje počitnic predvsem za ranljive
skupine, preusmeril na nacionalno raven in s turističnimi boni odprl ter
razširil možnost turistične potrošnje na vse osebe s stalnim prebivališčem
v Sloveniji. Vlada je z interventnim zakonom ukrepov za omilitev in od-
pravo posledic epidemije (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in
odpravo posledic epidemije c ovi d-19 (z iu o ope), 2020) iz proračuna
zagotovila 356,86 milijona evrov javnofinančnih sredstev, namenjenih iz-
boljšanju gospodarskega položaja na področju domače potrošnje v tu-
rizmu. Odrasle osebe so v letu 2020 prejele bon v vrednosti 200 evrov
in mladoletne v vrednosti 50 evrov, ki ga je bilo mogoče za nastanitev
ali nastanitev z zajtrkom unovčiti (samo) pri ponudnikih namestitvenih
kapacitet – hotelih, počitniških domovih in avtokampih. S turističnimi
boni, izdanimi v letu 2021, pa se je obseg vključenih ponudnikov storitev,
pri katerih se lahko unovči turistične bone, razširil na ponudnike gostin-
skih, turističnih, športnih in kulturnih storitev. Za turistične bone je bilo
zagotovljenih 192,2 milijona evrov, pri čemer so polnoletne osebe prejele
bon v višini 100 evrov, mladoletne pa v višini 50 evrov (Zakon o inter-
ventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic
pandemije c ovi d-19 (z iu p g t), 2021). Njihov namen je ostal enak, to je
pomoč gospodarstvu in ohranjanje delovnih mest.
Namen prispevka je torej nasloviti pomembno vlogo, ki jo lahko v
obdobjih zmanjšanega turističnega povpraševanja, kot je, denimo, glo-
balna zdravstvena kriza, socialni turizem odigra pri doseganju večje traj-
nosti v turističnem sektorju (Cisneros-Martínez idr., 2018; Diekmann in
McCabe, 2021; Lima in Eusébio, 2021; McCabe, 2018; 2020). Osrednji cilj
prispevka je (a) odgovoriti na vprašanje, ali turistične bone lahko razu-
memo kot program socialnega turizma ter kakšen je njihov prispevek
34
