Page 38 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 38
Janja Gabruč
poudarjeno inkluzijo oziroma spodbujanje kar najširše turistične partici-
pacije državljanov, lahko razumemo tudi v okviru inkluzivnega modela,
ki vključenim deležnikom prinaša številne družbene in ekonomske ko-
risti ter s tem pomembno prispeva k večji trajnosti v turizmu (McCabe,
2018).
socialni turizem in trajnost
Da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali obstaja povezava med trajno-
stnim razvojem turizma in socialnim turizmom, je potrebno najprej ra-
zumeti koncept trajnostnega turizma. Kot osnovo za primerjavo in pove-
zavo obeh konceptov smo izbrali Sharpleyev model trajnostnega razvoja
turizma (Sharpley, 2000), ki je utemeljen na štirih komponentah, in sicer
so to temeljna načela, razvojni cilji, trajnostni cilji ter zahteve za trajnostni
razvoj, pri čemer je vsaka komponenta podprta z več stebri.
Prvo komponento temeljnih načel podpirajo trije stebri, in sicer holi-
stičen pristop, prihodnost in pravičnost. Nedvomno lahko socialni turi-
zem povežemo z vsemi tremi stebri temeljnih načel. V okviru holistič-
nega pristopa kot ključni element za razvoj trajnostnega turizma razi-
skava izpostavi učinkovito triangulacijo odnosa med različnimi turistič-
nimi deležniki – gostujočimi destinacijami, turisti in turističnimi po-
nudniki. Programe socialnega turizma, kot so španski i m se r s o, por-
tugalski i nat e l in francoski turistični vavčerji, bi lahko v tem konte-
kstu izpostavili kot primere dobre prakse, na podlagi katerih beneficirajo
vsi vključeni turistični deležniki (d g Enterprise, 2010). Poleg številnih
socialno-družbenih koristi, ki jih tovrstni programi prinašajo za posame-
znike in družbo (Carneiro idr., 2021; Gabruč in Medarić, 2021; González
idr., 2021), je potrebno izpostaviti tudi ekonomske koristi teh programov
za destinacijske skupnosti in turistične ponudnike (d g Enterprise, 2010;
Cisneros-Martínez idr., 2018).
Lahko bi rekli, da je torej holistični pristop socialnega turizma pod-
prt s svežnjem koristi, ki jih ta prinaša vključenim turističnim dele-
žnikom in vključujejo: ekonomske koristi (European Commission, d g
Enterprise and Industry, 2010; Cisneros-Martínez idr., 2018), socialno-
družbene koristi (Gabruč in Medarić, 2021; McCabe, 2009; McCabe idr.,
2010; McCabe in Johnson, 2013; Medarić idr., 2017; Minnaert idr., 2009;
Sedgley idr., 2012) in tudi okoljske koristi (Cisneros-Martínez idr., 2018;
Diekmann in McCabe, 2021). Koristi participativnega, inkluzivnega in
adaptacijskega modela socialnega turizma so usmerjene predvsem v za-
gotavljanje socialnih/družbenih koristi za posameznike in družbo, pri
38
poudarjeno inkluzijo oziroma spodbujanje kar najširše turistične partici-
pacije državljanov, lahko razumemo tudi v okviru inkluzivnega modela,
ki vključenim deležnikom prinaša številne družbene in ekonomske ko-
risti ter s tem pomembno prispeva k večji trajnosti v turizmu (McCabe,
2018).
socialni turizem in trajnost
Da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali obstaja povezava med trajno-
stnim razvojem turizma in socialnim turizmom, je potrebno najprej ra-
zumeti koncept trajnostnega turizma. Kot osnovo za primerjavo in pove-
zavo obeh konceptov smo izbrali Sharpleyev model trajnostnega razvoja
turizma (Sharpley, 2000), ki je utemeljen na štirih komponentah, in sicer
so to temeljna načela, razvojni cilji, trajnostni cilji ter zahteve za trajnostni
razvoj, pri čemer je vsaka komponenta podprta z več stebri.
Prvo komponento temeljnih načel podpirajo trije stebri, in sicer holi-
stičen pristop, prihodnost in pravičnost. Nedvomno lahko socialni turi-
zem povežemo z vsemi tremi stebri temeljnih načel. V okviru holistič-
nega pristopa kot ključni element za razvoj trajnostnega turizma razi-
skava izpostavi učinkovito triangulacijo odnosa med različnimi turistič-
nimi deležniki – gostujočimi destinacijami, turisti in turističnimi po-
nudniki. Programe socialnega turizma, kot so španski i m se r s o, por-
tugalski i nat e l in francoski turistični vavčerji, bi lahko v tem konte-
kstu izpostavili kot primere dobre prakse, na podlagi katerih beneficirajo
vsi vključeni turistični deležniki (d g Enterprise, 2010). Poleg številnih
socialno-družbenih koristi, ki jih tovrstni programi prinašajo za posame-
znike in družbo (Carneiro idr., 2021; Gabruč in Medarić, 2021; González
idr., 2021), je potrebno izpostaviti tudi ekonomske koristi teh programov
za destinacijske skupnosti in turistične ponudnike (d g Enterprise, 2010;
Cisneros-Martínez idr., 2018).
Lahko bi rekli, da je torej holistični pristop socialnega turizma pod-
prt s svežnjem koristi, ki jih ta prinaša vključenim turističnim dele-
žnikom in vključujejo: ekonomske koristi (European Commission, d g
Enterprise and Industry, 2010; Cisneros-Martínez idr., 2018), socialno-
družbene koristi (Gabruč in Medarić, 2021; McCabe, 2009; McCabe idr.,
2010; McCabe in Johnson, 2013; Medarić idr., 2017; Minnaert idr., 2009;
Sedgley idr., 2012) in tudi okoljske koristi (Cisneros-Martínez idr., 2018;
Diekmann in McCabe, 2021). Koristi participativnega, inkluzivnega in
adaptacijskega modela socialnega turizma so usmerjene predvsem v za-
gotavljanje socialnih/družbenih koristi za posameznike in družbo, pri
38
