Page 36 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 36
Janja Gabruč
lavce, ki so jih zagotavljali sindikati – tudi v Sloveniji oziroma nekdanji
Jugoslaviji smo imeli dobro razvit sistem sindikalnega turizma (Župančić
in Puljić, 2017) –, vse do današnjih dni, ko se socialni turizem celostno
osredotoča na deprivilegirane oziroma ranljive družbene skupine s ci-
ljem, da se z vključevanjem v turizem spodbudijo njihova inkluzija, druž-
bena integracija in aktivno državljanstvo (Diekmann idr., 2018). Sočasno
pa v evropski praksi socialnega turizma lahko zasledimo tudi številne
pobude inkluzivnega in stimulativnega modela socialnega turizma, ki po
načelu »turizem za vse« v turistično participacijo vključujejo kar najširši
del populacije oziroma izbranega ciljnega segmenta na turističnem trgu
(Diekmann in McCabe, 2021).
Omenjeno raznolikost pobud socialnega turizma pregledneje predsta-
vijo aktualni modeli socialnega turizma, ki vključujejo participativni, in-
kluzivni, adaptacijski in stimulacijski model (Minnaert idr., 2013b, str.
7). Pobude participativnega in adaptacijskega modela socialnega turizma
se osredotočajo na ranljive družbene skupine, ki so zaradi ekonomskih
in/ali zdravstvenih razlogov običajno iz turizma izključene (npr. otroci
in seniorji iz socialno šibkejših okolij, otroci in seniorji s kompleksnimi
zdravstvenimi težavami, osebe s posebnimi potrebami). Namen tovrstnih
pobud je s pomočjo različnih finančnih mehanizmov in drugih prilagodi-
tev turističnih proizvodov spodbuditi njihovo udeležbo v turizmu. Raz-
lika med modeloma je v ponujenem turističnem proizvodu, ki je v pri-
meru participativnega modela praviloma (samo) financiran iz javnih (ali
humanitarnih) sredstev, medtem ko adaptacijski model, poleg finančnih
mehanizmov, vključuje tudi prilagoditve turističnih proizvodov in infra-
strukture. V okvir adaptacijskega modela tako lahko umestimo pobude
dostopnega turizma, katerih osnovi cilj je omogočiti turistično udeležbo
osebam s posebnimi potrebami in seniorjem, ki se pogosto srečujejo s te-
žavami v mobilnosti in z drugimi zdravstvenimi težavami (Alén idr., 2012;
Darcy, 2010; Gabruč in Medarić, 2021; Kazeminia idr., 2015). Zato dosto-
pni turizem promovira univerzalni design in zagotavljanje univerzalnih
turističnih proizvodov, storitev in okolja, pri čemer je ključno upoštevati
načela neodvisnosti, pravičnosti in dostojanstva teh oseb (Darcy in Di-
ckson, 2009).
Cilj pobud v kategoriji inkluzivnega modela socialnega turizma je
spodbuditi turistično potrošnjo večjega dela družbe, vključno z ranlji-
vimi skupinami (Minnaert idr., 2013b). Tovrstne pobude so zato pravi-
loma večjega obsega, npr. regionalne, nacionalne, bilateralne ali medna-
rodne. Turistična udeležba je običajno (so)financirana iz javnih sredstev
36
lavce, ki so jih zagotavljali sindikati – tudi v Sloveniji oziroma nekdanji
Jugoslaviji smo imeli dobro razvit sistem sindikalnega turizma (Župančić
in Puljić, 2017) –, vse do današnjih dni, ko se socialni turizem celostno
osredotoča na deprivilegirane oziroma ranljive družbene skupine s ci-
ljem, da se z vključevanjem v turizem spodbudijo njihova inkluzija, druž-
bena integracija in aktivno državljanstvo (Diekmann idr., 2018). Sočasno
pa v evropski praksi socialnega turizma lahko zasledimo tudi številne
pobude inkluzivnega in stimulativnega modela socialnega turizma, ki po
načelu »turizem za vse« v turistično participacijo vključujejo kar najširši
del populacije oziroma izbranega ciljnega segmenta na turističnem trgu
(Diekmann in McCabe, 2021).
Omenjeno raznolikost pobud socialnega turizma pregledneje predsta-
vijo aktualni modeli socialnega turizma, ki vključujejo participativni, in-
kluzivni, adaptacijski in stimulacijski model (Minnaert idr., 2013b, str.
7). Pobude participativnega in adaptacijskega modela socialnega turizma
se osredotočajo na ranljive družbene skupine, ki so zaradi ekonomskih
in/ali zdravstvenih razlogov običajno iz turizma izključene (npr. otroci
in seniorji iz socialno šibkejših okolij, otroci in seniorji s kompleksnimi
zdravstvenimi težavami, osebe s posebnimi potrebami). Namen tovrstnih
pobud je s pomočjo različnih finančnih mehanizmov in drugih prilagodi-
tev turističnih proizvodov spodbuditi njihovo udeležbo v turizmu. Raz-
lika med modeloma je v ponujenem turističnem proizvodu, ki je v pri-
meru participativnega modela praviloma (samo) financiran iz javnih (ali
humanitarnih) sredstev, medtem ko adaptacijski model, poleg finančnih
mehanizmov, vključuje tudi prilagoditve turističnih proizvodov in infra-
strukture. V okvir adaptacijskega modela tako lahko umestimo pobude
dostopnega turizma, katerih osnovi cilj je omogočiti turistično udeležbo
osebam s posebnimi potrebami in seniorjem, ki se pogosto srečujejo s te-
žavami v mobilnosti in z drugimi zdravstvenimi težavami (Alén idr., 2012;
Darcy, 2010; Gabruč in Medarić, 2021; Kazeminia idr., 2015). Zato dosto-
pni turizem promovira univerzalni design in zagotavljanje univerzalnih
turističnih proizvodov, storitev in okolja, pri čemer je ključno upoštevati
načela neodvisnosti, pravičnosti in dostojanstva teh oseb (Darcy in Di-
ckson, 2009).
Cilj pobud v kategoriji inkluzivnega modela socialnega turizma je
spodbuditi turistično potrošnjo večjega dela družbe, vključno z ranlji-
vimi skupinami (Minnaert idr., 2013b). Tovrstne pobude so zato pravi-
loma večjega obsega, npr. regionalne, nacionalne, bilateralne ali medna-
rodne. Turistična udeležba je običajno (so)financirana iz javnih sredstev
36
