Page 37 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 37
Socialni turizem in trajnost v turizmu v času covida-19
in motivirana s pomočjo različnih finančnih mehanizmov, kot so npr.
francoski oziroma madžarski počitniški vavčerji ali španski i m se r s o,
finančno asistenco pri udeležbi v turizmu pa se razume kot univerzalno
korist, ki je še posebej koristna za ekonomsko najšibkejše. Praviloma so
tovrstne pobude tudi finančno vzdržne in imajo močan ekonomski uči-
nek na turistično gospodarstvo ter gostujoče destinacije; v primeru fran-
coskih vavčerjev se ocenjuje, da je celoten izkupiček turistične potrošnje
iz sistema vavčerjev kar štirikrat večji od vrednosti izdanih vavčerjev ozi-
roma en vložen evro v španski sistem i m se rso državi prinese 1,53 evra
(mg rt, 2017).
Stimulativni model je med modeli socialnega turizma edini, ki se osre-
dotoča na pobude, povezane z gostitelji. Tovrstne pobude stimulirajo
turistično potrošnjo, ki destinacijam prinaša dodatne gospodarske prilo-
žnosti (Minnaert idr., 2013b). Praviloma so iniciative stimulativnega so-
cialnega turizma povezane z izvensezonskimi obdobji in blažijo sezonska
nihanja ter z njimi povezan upad turistične potrošnje. Namen tovrstnih
pobud je ohraniti oziroma spodbuditi povpraševanje na destinaciji tudi
v izvensezonskem obdobju, pri čemer se doseže tudi enakomernejša ča-
sovna porazdelitev turističnega povpraševanja čez celotno leto, kar je
pomembno tudi z vidika večje okoljske in socialno-ekonomske trajno-
sti (Cisneros-Martínez idr., 2018; Diekmann in McCabe, 2021; McCabe,
2018). Socialnoturistične pobude v kategoriji stimulativnega modela se
primarno osredotočajo na vse razpoložljive ciljne skupine, ki se jih lahko
pritegne k turistični udeležbi v izvensezonskem času, pri čemer velja iz-
postaviti, da so daleč najpogosteje ciljana skupina seniorji (Carneiro idr.,
2021; Gabruč in Medarić, 2021; González idr., 2021). Tovrstne stimula-
tivne pobude socialnega turizma pomagajo ohranjati poslovanje in de-
lovna mesta v turizmu ter v splošnem destinacijam omogočajo živahnejše
poslovanje v izvensezonskem obdobju (Cisneros-Martínez idr., 2018;
González idr., 2021; McCabe, 2018; mgrt, 2017; Minnaert idr., 2013b). So-
cialni turizem ima v tem pogledu tudi velik zaščitni pomen, saj turistična
podjetja in destinacije ščiti pred nezaželenimi učinki sezonskih nihanj,
ki se negativno odražajo v sezonskem poslovanju in posledično sezon-
skem zaposlovanju turističnih delavcev, zaznamovanem s (pre)številnimi
netrajnostnimi oziroma prekarnimi zaposlitvami (Robinson idr., 2019).
V kontekstu različnih modelov socialnega turizma lahko turistične
bone razumemo v okviru stimulativnega modela socialnega turizma, ki
se primarno osredotoča na gostitelje in zagotavljanje ekonomskih kori-
sti socialnega turizma. Hkrati pa mehanizem turističnih bonov, glede na
37
in motivirana s pomočjo različnih finančnih mehanizmov, kot so npr.
francoski oziroma madžarski počitniški vavčerji ali španski i m se r s o,
finančno asistenco pri udeležbi v turizmu pa se razume kot univerzalno
korist, ki je še posebej koristna za ekonomsko najšibkejše. Praviloma so
tovrstne pobude tudi finančno vzdržne in imajo močan ekonomski uči-
nek na turistično gospodarstvo ter gostujoče destinacije; v primeru fran-
coskih vavčerjev se ocenjuje, da je celoten izkupiček turistične potrošnje
iz sistema vavčerjev kar štirikrat večji od vrednosti izdanih vavčerjev ozi-
roma en vložen evro v španski sistem i m se rso državi prinese 1,53 evra
(mg rt, 2017).
Stimulativni model je med modeli socialnega turizma edini, ki se osre-
dotoča na pobude, povezane z gostitelji. Tovrstne pobude stimulirajo
turistično potrošnjo, ki destinacijam prinaša dodatne gospodarske prilo-
žnosti (Minnaert idr., 2013b). Praviloma so iniciative stimulativnega so-
cialnega turizma povezane z izvensezonskimi obdobji in blažijo sezonska
nihanja ter z njimi povezan upad turistične potrošnje. Namen tovrstnih
pobud je ohraniti oziroma spodbuditi povpraševanje na destinaciji tudi
v izvensezonskem obdobju, pri čemer se doseže tudi enakomernejša ča-
sovna porazdelitev turističnega povpraševanja čez celotno leto, kar je
pomembno tudi z vidika večje okoljske in socialno-ekonomske trajno-
sti (Cisneros-Martínez idr., 2018; Diekmann in McCabe, 2021; McCabe,
2018). Socialnoturistične pobude v kategoriji stimulativnega modela se
primarno osredotočajo na vse razpoložljive ciljne skupine, ki se jih lahko
pritegne k turistični udeležbi v izvensezonskem času, pri čemer velja iz-
postaviti, da so daleč najpogosteje ciljana skupina seniorji (Carneiro idr.,
2021; Gabruč in Medarić, 2021; González idr., 2021). Tovrstne stimula-
tivne pobude socialnega turizma pomagajo ohranjati poslovanje in de-
lovna mesta v turizmu ter v splošnem destinacijam omogočajo živahnejše
poslovanje v izvensezonskem obdobju (Cisneros-Martínez idr., 2018;
González idr., 2021; McCabe, 2018; mgrt, 2017; Minnaert idr., 2013b). So-
cialni turizem ima v tem pogledu tudi velik zaščitni pomen, saj turistična
podjetja in destinacije ščiti pred nezaželenimi učinki sezonskih nihanj,
ki se negativno odražajo v sezonskem poslovanju in posledično sezon-
skem zaposlovanju turističnih delavcev, zaznamovanem s (pre)številnimi
netrajnostnimi oziroma prekarnimi zaposlitvami (Robinson idr., 2019).
V kontekstu različnih modelov socialnega turizma lahko turistične
bone razumemo v okviru stimulativnega modela socialnega turizma, ki
se primarno osredotoča na gostitelje in zagotavljanje ekonomskih kori-
sti socialnega turizma. Hkrati pa mehanizem turističnih bonov, glede na
37
