Page 49 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 49
Socialni turizem in trajnost v turizmu v času covida-19
uveljavljene turistične destinacije oziroma občine, kot so, denimo, Piran,
Kranjska Gora, Bohinj, Izola, Brežice, Moravske toplice, Podčetrtek, Bled,
Koper in Ankaran. Ostali ponudniki namestitvenih storitev na manj uve-
ljavljenih turističnih destinacijah iz naslova turističnih bonov tako črpajo
bistveno manj ekonomskih koristi (Finančna uprava Republike Slovenije,
2020d). Pričakovano pa se trend vključenih ponudnikov, ki so iz naslova
koriščenja turističnih bonov pridobili ekonomske koristi, s časom pove-
čuje in, denimo, v sredini julija 2020 znaša 31 (Finančna uprava Repu-
blike Slovenije, 2020a), ob koncu istega meseca pa s tretjim nakazilom
ponudnikom skupna vrednost unovčenih bonov znaša že 19,5 milijona
evrov, pri čemer se trend prostorsko neenakomerne potrošnje, tako glede
na občine kot tudi regije, nadaljuje (Finančna uprava Republike Slove-
nije, 2020d). Pri unovčevanju turističnih bonov tako glede na regijo vodi
obalno-kraška s skoraj 21 milijoni vrednosti unovčenih bonov, sledijo ji
gorenjska regija z 12,4 milijona, savinjska regija z 9,5 milijona in na če-
trtem mestu pomurska regija s 6,3 milijona vrednosti unovčenih bonov
(Finančna uprava Republike Slovenije, 2020d), kar ima pomemben pozi-
tiven vpliv na izboljšanje gospodarske dejavnosti na omenjenih destina-
cijah.
Nedvomno pa so imeli turistični boni pozitiven vpliv na višjo stopnjo
zasedenosti namestitvenih kapacitet praktično na vseh destinacijah ozi-
roma v vseh občinah. Po stopnji zasedenosti prednjačijo hotelske kapaci-
tete, ki jim sledijo apartmaji in apartmajska naselja ter kampi (Finančna
uprava Republike Slovenije, 2020d). S tem je bilo preprečeno zapiranje
turističnih obratov, kar je pomembno prispevalo k ohranjanju delovnih
mest in gospodarske aktivnosti na destinacijah, kar je skladno tudi z ugo-
tovitvami raziskave, ki so jo Cisneros-Martínez idr. (2018) opravili na
primeru španskega programa i m se rso oziroma njegovega prispevka k
ekonomski trajnosti turizma.
V povezavi z okoljsko trajnostjo pa sta visoka koncentracija obisko-
valcev na zelo omejenem številu destinacij (občin) ter turistična potro-
šnja, skoncentrirana pretežno na čas poletne sezone, neugodno vplivali
na nosilno zmogljivost obiskanih destinacij oziroma na njihovo prostor-
sko trajnost. Prostorsko in časovno visoko koncentrirana turistična po-
trošnja namreč ni najskladnejša z okoljskim vidikom trajnosti, saj desti-
nacijam prinaša številne negativne okoljske vplive v smislu poslabšanja
kakovosti bivanjskega okolja, zelo podobne tistim, ki jih destinacijam pri-
našajo visoka sezonska nihanja v turističnem povpraševanju (Cisneros-
Martínez idr., 2018).
49
uveljavljene turistične destinacije oziroma občine, kot so, denimo, Piran,
Kranjska Gora, Bohinj, Izola, Brežice, Moravske toplice, Podčetrtek, Bled,
Koper in Ankaran. Ostali ponudniki namestitvenih storitev na manj uve-
ljavljenih turističnih destinacijah iz naslova turističnih bonov tako črpajo
bistveno manj ekonomskih koristi (Finančna uprava Republike Slovenije,
2020d). Pričakovano pa se trend vključenih ponudnikov, ki so iz naslova
koriščenja turističnih bonov pridobili ekonomske koristi, s časom pove-
čuje in, denimo, v sredini julija 2020 znaša 31 (Finančna uprava Repu-
blike Slovenije, 2020a), ob koncu istega meseca pa s tretjim nakazilom
ponudnikom skupna vrednost unovčenih bonov znaša že 19,5 milijona
evrov, pri čemer se trend prostorsko neenakomerne potrošnje, tako glede
na občine kot tudi regije, nadaljuje (Finančna uprava Republike Slove-
nije, 2020d). Pri unovčevanju turističnih bonov tako glede na regijo vodi
obalno-kraška s skoraj 21 milijoni vrednosti unovčenih bonov, sledijo ji
gorenjska regija z 12,4 milijona, savinjska regija z 9,5 milijona in na če-
trtem mestu pomurska regija s 6,3 milijona vrednosti unovčenih bonov
(Finančna uprava Republike Slovenije, 2020d), kar ima pomemben pozi-
tiven vpliv na izboljšanje gospodarske dejavnosti na omenjenih destina-
cijah.
Nedvomno pa so imeli turistični boni pozitiven vpliv na višjo stopnjo
zasedenosti namestitvenih kapacitet praktično na vseh destinacijah ozi-
roma v vseh občinah. Po stopnji zasedenosti prednjačijo hotelske kapaci-
tete, ki jim sledijo apartmaji in apartmajska naselja ter kampi (Finančna
uprava Republike Slovenije, 2020d). S tem je bilo preprečeno zapiranje
turističnih obratov, kar je pomembno prispevalo k ohranjanju delovnih
mest in gospodarske aktivnosti na destinacijah, kar je skladno tudi z ugo-
tovitvami raziskave, ki so jo Cisneros-Martínez idr. (2018) opravili na
primeru španskega programa i m se rso oziroma njegovega prispevka k
ekonomski trajnosti turizma.
V povezavi z okoljsko trajnostjo pa sta visoka koncentracija obisko-
valcev na zelo omejenem številu destinacij (občin) ter turistična potro-
šnja, skoncentrirana pretežno na čas poletne sezone, neugodno vplivali
na nosilno zmogljivost obiskanih destinacij oziroma na njihovo prostor-
sko trajnost. Prostorsko in časovno visoko koncentrirana turistična po-
trošnja namreč ni najskladnejša z okoljskim vidikom trajnosti, saj desti-
nacijam prinaša številne negativne okoljske vplive v smislu poslabšanja
kakovosti bivanjskega okolja, zelo podobne tistim, ki jih destinacijam pri-
našajo visoka sezonska nihanja v turističnem povpraševanju (Cisneros-
Martínez idr., 2018).
49
