Page 45 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 45
Socialni turizem in trajnost v turizmu v času covida-19
glede na katerega lahko programe socialnega turizma ločimo od komer-
cialnih turističnih programov, pa so javnofinančna sredstva, s katerimi
se tovrstni programi financirajo. Tudi glede na ta kriterij lahko turistične
bone uvrstimo med programe socialnega turizma, saj brez (vsaj delno)
zagotovljenih javnofinančnih sredstev program turističnih bonov ne bi
mogel obstajati (Diekmann in McCabe, 2013; Minnaert idr., 2013b). Tu-
ristične bone torej lahko razumemo kot ukrep socialno-ekonomske po-
litike države, ki je spodbudil in omogočil vključevanje v turizem kar naj-
širšemu delu družbe, vključno z ranljivimi skupinami, katerih dostop do
počitnic je pogosto povezan s pomanjkanjem razpoložljivih finančnih
sredstev, zato da bi s povečano turistično potrošnjo pomagal okrevati in
vsaj delno odpraviti poslovno škodo, ki so jo utrpeli turistični ponudniki,
katerih poslovanje je bilo v času zdravstvene krize povsem ustavljeno.
Zato turistične bone lahko razumemo tudi kot primer dobre prakse sti-
mulativnega modela socialnega turizma (Minnaert idr., 2013b), katerega
osnovni cilj je stimulirati potrošnjo v času močno zmanjšanega turistič-
nega povpraševanja. Tovrstni finančni mehanizem zagotavljanja javnofi-
nančnih sredstev, iz katerih se neposredno (so)financira individualno tu-
ristično potrošnjo, ter stimuliranje domačega turističnega povpraševanja
in potrošnje pa sta v okviru raziskovanja socialnega turizma prepoznana
kot dve osrednji značilnosti programov socialnega turizma (Diekmann in
McCabe, 2013; 2021; McCabe idr., 2012). Ne glede na to, ali program tu-
rističnih bonov razumemo v okviru inkluzivnih ali stimulativnih pobud
socialnega turizma, pa je že zaradi višine vloženih javnofinančnih sred-
stev in socialno-ekonomskih koristi, ki jih prinaša vključenim ponudni-
kom turističnih storitev in tudi upravičencem turističnega bona, gotovo
vreden naše raziskovalne pozornosti.
turistini boni in socialna trajnost
Finančni mehanizem turističnih bonov z vidika turističnega povpraševa-
nja enakopravno vključuje vse rezidente Slovenije, pri čemer se vrednost
bona oziroma finančni vložek, namenjen turistični potrošnji, razlikuje
glede na starost upravičencev in leto vpeljave turističnega bona. Z obema
interventnima zakonoma sta bila vsaj s finančnega vidika slovenskim re-
zidentom omogočena kar najširša turistična inkluzija in dostop do poči-
tnic. Finančni mehanizem turističnih bonov (z iu o ope, 2020; z iu p g t,
2021) je torej skladen s trajnostnim načelom pravičnosti, ki promovira
priložnosti za dostop in uporabo virov za vse člane družbe (Baumgar-
tner, 2012). Turistični boni omogočajo turistično participacijo mnogim,
45
glede na katerega lahko programe socialnega turizma ločimo od komer-
cialnih turističnih programov, pa so javnofinančna sredstva, s katerimi
se tovrstni programi financirajo. Tudi glede na ta kriterij lahko turistične
bone uvrstimo med programe socialnega turizma, saj brez (vsaj delno)
zagotovljenih javnofinančnih sredstev program turističnih bonov ne bi
mogel obstajati (Diekmann in McCabe, 2013; Minnaert idr., 2013b). Tu-
ristične bone torej lahko razumemo kot ukrep socialno-ekonomske po-
litike države, ki je spodbudil in omogočil vključevanje v turizem kar naj-
širšemu delu družbe, vključno z ranljivimi skupinami, katerih dostop do
počitnic je pogosto povezan s pomanjkanjem razpoložljivih finančnih
sredstev, zato da bi s povečano turistično potrošnjo pomagal okrevati in
vsaj delno odpraviti poslovno škodo, ki so jo utrpeli turistični ponudniki,
katerih poslovanje je bilo v času zdravstvene krize povsem ustavljeno.
Zato turistične bone lahko razumemo tudi kot primer dobre prakse sti-
mulativnega modela socialnega turizma (Minnaert idr., 2013b), katerega
osnovni cilj je stimulirati potrošnjo v času močno zmanjšanega turistič-
nega povpraševanja. Tovrstni finančni mehanizem zagotavljanja javnofi-
nančnih sredstev, iz katerih se neposredno (so)financira individualno tu-
ristično potrošnjo, ter stimuliranje domačega turističnega povpraševanja
in potrošnje pa sta v okviru raziskovanja socialnega turizma prepoznana
kot dve osrednji značilnosti programov socialnega turizma (Diekmann in
McCabe, 2013; 2021; McCabe idr., 2012). Ne glede na to, ali program tu-
rističnih bonov razumemo v okviru inkluzivnih ali stimulativnih pobud
socialnega turizma, pa je že zaradi višine vloženih javnofinančnih sred-
stev in socialno-ekonomskih koristi, ki jih prinaša vključenim ponudni-
kom turističnih storitev in tudi upravičencem turističnega bona, gotovo
vreden naše raziskovalne pozornosti.
turistini boni in socialna trajnost
Finančni mehanizem turističnih bonov z vidika turističnega povpraševa-
nja enakopravno vključuje vse rezidente Slovenije, pri čemer se vrednost
bona oziroma finančni vložek, namenjen turistični potrošnji, razlikuje
glede na starost upravičencev in leto vpeljave turističnega bona. Z obema
interventnima zakonoma sta bila vsaj s finančnega vidika slovenskim re-
zidentom omogočena kar najširša turistična inkluzija in dostop do poči-
tnic. Finančni mehanizem turističnih bonov (z iu o ope, 2020; z iu p g t,
2021) je torej skladen s trajnostnim načelom pravičnosti, ki promovira
priložnosti za dostop in uporabo virov za vse člane družbe (Baumgar-
tner, 2012). Turistični boni omogočajo turistično participacijo mnogim,
45
