Page 48 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 48
Janja Gabruč
nemu gospodarstvu pri lažjemu in hitrejšemu okrevanju po posledicah
zdravstvene krize oziroma izboljšanju gospodarskega položaja na pod-
ročju potrošnje turizma. Kot že omenjeno, so bili v letu 2020 v sistem
turističnih bonov vključeni samo ponudniki nastanitvenih storitev, kar
pomeni, da so pozitivni ekonomski učinki povečane domače turistične
potrošnje blagodejno vplivali le na ta segment turističnih ponudnikov.
V tem pogledu je interventni zakon iz leta 2021 pravičnejši, saj v sistem
turističnih bonov vključuje širšo skupino ponudnikov storitev (z iu p g t,
2021); upravičenci so v dobrem mesecu dni največji delež turističnih bo-
nov unovčili pri ponudnikih nastanitvenih obratov (45 ), temu sledijo
gostinski obrati (35 ), kultura (15 ) in šport (6 ), pri čemer je bilo od
15 odstotkov bonov, porabljenih v kulturi, več kot tri četrtine namenjenih
za nakup učbenikov in delovnih zvezkov (Stegnar, 2021).
Prve informacije in statistični podatki o turističnih bonih 2020 so v pr-
vem mesecu unovčevanja (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020f)
pokazali tudi relativno neenakomerno prostorsko porazdelitev turistične
potrošnje. Unovčevanje turističnih bonov (Finančna uprava Republike
Slovenije, 2020f) se je že v prvem mesecu pomembno koncentriralo v
obalnih občinah – Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu –, vrednost tam
unovčenih bonov pa je bila najvišja v celotni Sloveniji in v primeru ob-
čine Piran že presegla milijon evrov. Občina Izola se po vrednosti unovče-
nih bonov uvršča na drugo mesto, z vrednostjo od 600.000 do 1.000.000
evrov, pri čemer velja izpostaviti, da le še tri občine na celotnem obmo-
čju Slovenije dosegajo omenjeno vrednost unovčenih bonov, in sicer so
to občina Kranjska gora, Podčetrtek in Moravske toplice. Na tretje me-
sto pa se uvrščajo občine z vrednostjo unovčenih bonov do 350.000 do
600.000 evrov, med katerimi sta ponovno kar dve obalni občini, ter samo
štiri druge občine iz ostale Slovenije. Podoben trend prostorsko neenako-
merne turistične potrošnje je zaslediti tudi v naslednjem obdobju unov-
čevanja turističnih bonov (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020b;
2020č). Z vidika (ne)vključenih ponudnikov v sistem turističnih bonov in
njihovih (ne)pridobljenih ekonomskih koristi iz naslova (ne)unovčenih
bonov je omenjeno dejstvo relativno neugodno: po podatkih f u r s je
ekonomske koristi od unovčevanja bonov po prvem mesecu (oziroma od
19. do 30. junija 2020) imelo le 23 vseh (aktivnih) nastanitvenih obratov
(Finančna uprava Republike Slovenije, 2020c). Omenjeno dejstvo kaže
na relativno omejen pozitiven ekonomski vpliv mehanizma turističnih
bonov na povečevanje ekonomske trajnosti slovenskega turizma kot ce-
lote, saj je turistična potrošnja prostorsko koncentrirana in omejena na
48
nemu gospodarstvu pri lažjemu in hitrejšemu okrevanju po posledicah
zdravstvene krize oziroma izboljšanju gospodarskega položaja na pod-
ročju potrošnje turizma. Kot že omenjeno, so bili v letu 2020 v sistem
turističnih bonov vključeni samo ponudniki nastanitvenih storitev, kar
pomeni, da so pozitivni ekonomski učinki povečane domače turistične
potrošnje blagodejno vplivali le na ta segment turističnih ponudnikov.
V tem pogledu je interventni zakon iz leta 2021 pravičnejši, saj v sistem
turističnih bonov vključuje širšo skupino ponudnikov storitev (z iu p g t,
2021); upravičenci so v dobrem mesecu dni največji delež turističnih bo-
nov unovčili pri ponudnikih nastanitvenih obratov (45 ), temu sledijo
gostinski obrati (35 ), kultura (15 ) in šport (6 ), pri čemer je bilo od
15 odstotkov bonov, porabljenih v kulturi, več kot tri četrtine namenjenih
za nakup učbenikov in delovnih zvezkov (Stegnar, 2021).
Prve informacije in statistični podatki o turističnih bonih 2020 so v pr-
vem mesecu unovčevanja (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020f)
pokazali tudi relativno neenakomerno prostorsko porazdelitev turistične
potrošnje. Unovčevanje turističnih bonov (Finančna uprava Republike
Slovenije, 2020f) se je že v prvem mesecu pomembno koncentriralo v
obalnih občinah – Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu –, vrednost tam
unovčenih bonov pa je bila najvišja v celotni Sloveniji in v primeru ob-
čine Piran že presegla milijon evrov. Občina Izola se po vrednosti unovče-
nih bonov uvršča na drugo mesto, z vrednostjo od 600.000 do 1.000.000
evrov, pri čemer velja izpostaviti, da le še tri občine na celotnem obmo-
čju Slovenije dosegajo omenjeno vrednost unovčenih bonov, in sicer so
to občina Kranjska gora, Podčetrtek in Moravske toplice. Na tretje me-
sto pa se uvrščajo občine z vrednostjo unovčenih bonov do 350.000 do
600.000 evrov, med katerimi sta ponovno kar dve obalni občini, ter samo
štiri druge občine iz ostale Slovenije. Podoben trend prostorsko neenako-
merne turistične potrošnje je zaslediti tudi v naslednjem obdobju unov-
čevanja turističnih bonov (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020b;
2020č). Z vidika (ne)vključenih ponudnikov v sistem turističnih bonov in
njihovih (ne)pridobljenih ekonomskih koristi iz naslova (ne)unovčenih
bonov je omenjeno dejstvo relativno neugodno: po podatkih f u r s je
ekonomske koristi od unovčevanja bonov po prvem mesecu (oziroma od
19. do 30. junija 2020) imelo le 23 vseh (aktivnih) nastanitvenih obratov
(Finančna uprava Republike Slovenije, 2020c). Omenjeno dejstvo kaže
na relativno omejen pozitiven ekonomski vpliv mehanizma turističnih
bonov na povečevanje ekonomske trajnosti slovenskega turizma kot ce-
lote, saj je turistična potrošnja prostorsko koncentrirana in omejena na
48
