Page 46 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 46
Janja Gabruč
ki si zaradi slabega socialno-ekonomskega položaja počitnic običajno ne
morejo privoščiti – to so zlasti pripadniki ranljivih družbenih skupin (ne-
zaposleni, seniorji, otroci in mladi ter osebe s posebnimi potrebami) ozi-
roma t. i. upravičenci do socialnega turizma (Minnaert idr., 2012; Minna-
ert, 2021). Z vidika povpraševanja je torej sistem turističnih bonov soci-
alnotrajnosten in ga že glede na to, da se umešča med programe social-
nega turizma, lahko opredelimo kot program velikega pomena za soci-
alno trajnost turizma.
Finančni mehanizem turističnih bonov torej spodbuja in omogoča do-
stop do počitnic kar najširšemu delu družbe in tako pomembno povečuje
ter promovira družbeno inkluzijo kot enega izmed pomembnih ciljev in
prispevkov socialnega turizma k povečanju blagostanja posameznikov ter
njihove kakovosti življenja (Dolnicar idr., 2012; Lima in Eusébio, 2021;
McCabe idr., 2012; Minnaert idr., 2013a; Smith in Diekmann, 2017). Me-
hanizem turističnih bonov tako prispeva tudi k zmanjševanju družbene
neenakosti in s tem k večji socialni trajnosti v turizmu ter predstavlja po-
membno povezavo med socialnim in trajnostnim turizmom (Baumgar-
tner, 2012; Cisneros-Martínez idr., 2018).
Ne glede na izrazito inkluzivno naravo turističnih bonov pa so njihove
prakse unovčevanja pokazale, da določene skupine upravičencev bona
niso unovčile; skupina seniorjev je iz različnih (neraziskanih) razlogov
turistične bone prenesla na druge upravičence (Finančna uprava Repu-
blike Slovenije, 2020e). Iz poročila Finančne uprave Republike Slovenije
(2020e) lahko razberemo, da je velika večina seniorjev oziroma kar 8.800
upravičencev (od skupno 9.441), starih v povprečju 63,5 leta, svoj bon
že v prvem mesecu unovčevanja turističnih bonov podarilo svojim so-
rodnikom (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020e). Iz tega lahko
sklepamo, da samo finančna pomoč temu segmentu upravičencev do tu-
rističnega bona v obliki turističnih bonov ni zadostna in bi bilo treba za
njihovo aktivno vključitev v turizem oziroma unovčenje bona raziskati in
odpraviti tudi druge (nefinančne) dejavnike ovir, ki očitno pomembno
zavirajo aktivno vključevanje seniorjev v turizem (Gabruč in Medarić,
2021; Kazeminia idr., 2015).
turistini boni ter ekonomska in okoljska trajnost
Za finančni mehanizem turističnih bonov (z i u o ope, 2020; z i u p g t,
2021) lahko ugotovimo, da je utemeljen na načelu »turizem za vse« –
upravičenci smo namreč vsi slovenski državljani s stalnim prebivališčem
v Sloveniji. Z vidika povpraševanja oziroma socialno-ekonomskih koristi
46
ki si zaradi slabega socialno-ekonomskega položaja počitnic običajno ne
morejo privoščiti – to so zlasti pripadniki ranljivih družbenih skupin (ne-
zaposleni, seniorji, otroci in mladi ter osebe s posebnimi potrebami) ozi-
roma t. i. upravičenci do socialnega turizma (Minnaert idr., 2012; Minna-
ert, 2021). Z vidika povpraševanja je torej sistem turističnih bonov soci-
alnotrajnosten in ga že glede na to, da se umešča med programe social-
nega turizma, lahko opredelimo kot program velikega pomena za soci-
alno trajnost turizma.
Finančni mehanizem turističnih bonov torej spodbuja in omogoča do-
stop do počitnic kar najširšemu delu družbe in tako pomembno povečuje
ter promovira družbeno inkluzijo kot enega izmed pomembnih ciljev in
prispevkov socialnega turizma k povečanju blagostanja posameznikov ter
njihove kakovosti življenja (Dolnicar idr., 2012; Lima in Eusébio, 2021;
McCabe idr., 2012; Minnaert idr., 2013a; Smith in Diekmann, 2017). Me-
hanizem turističnih bonov tako prispeva tudi k zmanjševanju družbene
neenakosti in s tem k večji socialni trajnosti v turizmu ter predstavlja po-
membno povezavo med socialnim in trajnostnim turizmom (Baumgar-
tner, 2012; Cisneros-Martínez idr., 2018).
Ne glede na izrazito inkluzivno naravo turističnih bonov pa so njihove
prakse unovčevanja pokazale, da določene skupine upravičencev bona
niso unovčile; skupina seniorjev je iz različnih (neraziskanih) razlogov
turistične bone prenesla na druge upravičence (Finančna uprava Repu-
blike Slovenije, 2020e). Iz poročila Finančne uprave Republike Slovenije
(2020e) lahko razberemo, da je velika večina seniorjev oziroma kar 8.800
upravičencev (od skupno 9.441), starih v povprečju 63,5 leta, svoj bon
že v prvem mesecu unovčevanja turističnih bonov podarilo svojim so-
rodnikom (Finančna uprava Republike Slovenije, 2020e). Iz tega lahko
sklepamo, da samo finančna pomoč temu segmentu upravičencev do tu-
rističnega bona v obliki turističnih bonov ni zadostna in bi bilo treba za
njihovo aktivno vključitev v turizem oziroma unovčenje bona raziskati in
odpraviti tudi druge (nefinančne) dejavnike ovir, ki očitno pomembno
zavirajo aktivno vključevanje seniorjev v turizem (Gabruč in Medarić,
2021; Kazeminia idr., 2015).
turistini boni ter ekonomska in okoljska trajnost
Za finančni mehanizem turističnih bonov (z i u o ope, 2020; z i u p g t,
2021) lahko ugotovimo, da je utemeljen na načelu »turizem za vse« –
upravičenci smo namreč vsi slovenski državljani s stalnim prebivališčem
v Sloveniji. Z vidika povpraševanja oziroma socialno-ekonomskih koristi
46
