Page 65 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 65
Krizno upravljanje med pandemijo covida-19
Na svetovni ravni so m sp izjemnega pomena, saj zajemajo praktično
90 vseh podjetij (The World Bank, b. l.), pri tem pa v svetovnem merilu
nudijo preko 50 vseh delovnih mest. Podobno velja tudi za e u, kjer so
msp v preteklem petletnem obdobju zagotavljala 85 vseh delovnih mest
(European Commission, b. l.a). Polega zagotavljanja in ustvarjanja novih
delovnih mest so m sp pomembna z vidika zagotavljanja konkurenčnosti
in inovativnosti gospodarstva e u (Kongolo, 2010).
V kontekstu kriznega upravljanja se m sp soočajo z izzivom majhno-
sti, saj imajo (in nadzorujejo) manj sredstev v primerjavi z velikimi pod-
jetji, zaradi česar so dovzetnejša za različne krizne situacije. Poleg tega
so novoustanovljena m sp podvržena pomanjkanju prepoznavnosti na
trgu, pomanjkanju izkušenj in partnerstev ter pomanjkanju preverjenih
poslovnih modelov. Imajo omejen dostop do kapitalskih trgov ter šte-
vilne notranje omejitve, ki se pogosto izražajo kot pomanjkanje specifič-
nih strokovnih znanj (Kottika idr., 2020). Poleg navedenega imajo turi-
stična msp svojstvene značilnosti, ki dodatno povečujejo vpliv kriz nanje.
Te značilnosti so povezane s posebnostmi turistične industrije, kot so: de-
lovna intenzivnost, zaposlovanje posebnih kategorij zaposlenih (npr. se-
zonska delovna sila, študenti itd.), prevladujoči odstotek mikropodjetij,
ki so večinoma v družinski lasti, sezonskost povpraševanja, nizke stopnje
dobičkonosnosti, izrazit pomen turizma za lokalno skupnost, multiplika-
tivni učinek turizma na druge gospodarske sektorje itd. (Bulin in Tenie,
2020). Kot ugotavljajo Shafi idr. (2020), je v kriznih razmerah državna
podpora ključnega pomena za preprečevanje propada turističnih m sp.
Kljub izpostavljenim omejitvam, pa imajo m sp tudi nekatere značil-
nosti, ki jim lahko pomagajo v kriznih razmerah. Majhnost lahko pred-
stavlja tudi ključno prednost v spopadanju s krizo. Za m sp velja, da so v
primerjavi z veliki podjetji mnogo prilagodljivejša in inovativnejša, imajo
decentralizirane organizacijske strukture ter oseben odnos s kupci (go-
sti), kar lahko olajša spopadanje s krizo (Eggers, 2020).
operativne prakse kriznega upravljanja v msp –
izkušnje iz predhodne globalne gospodarske krize
Večina literature o kriznem upravljanju v turizmu se osredotoča na splo-
šne smernice za obvladovanje različnih kriznih razmer na makro- (de-
stinacijski) in mikroravni (podjetniški). Krizne razmere se najpogosteje
nanašajo na naravne nesreče, vojne, terorizem, zdravstvene in gospodar-
ske krizne razmere (Seraphin, 2019). Kljub temu pa Jiangova idr. (2019)
navajajo, da so raziskave s področja kriznega upravljanja v turizmu v ob-
65
Na svetovni ravni so m sp izjemnega pomena, saj zajemajo praktično
90 vseh podjetij (The World Bank, b. l.), pri tem pa v svetovnem merilu
nudijo preko 50 vseh delovnih mest. Podobno velja tudi za e u, kjer so
msp v preteklem petletnem obdobju zagotavljala 85 vseh delovnih mest
(European Commission, b. l.a). Polega zagotavljanja in ustvarjanja novih
delovnih mest so m sp pomembna z vidika zagotavljanja konkurenčnosti
in inovativnosti gospodarstva e u (Kongolo, 2010).
V kontekstu kriznega upravljanja se m sp soočajo z izzivom majhno-
sti, saj imajo (in nadzorujejo) manj sredstev v primerjavi z velikimi pod-
jetji, zaradi česar so dovzetnejša za različne krizne situacije. Poleg tega
so novoustanovljena m sp podvržena pomanjkanju prepoznavnosti na
trgu, pomanjkanju izkušenj in partnerstev ter pomanjkanju preverjenih
poslovnih modelov. Imajo omejen dostop do kapitalskih trgov ter šte-
vilne notranje omejitve, ki se pogosto izražajo kot pomanjkanje specifič-
nih strokovnih znanj (Kottika idr., 2020). Poleg navedenega imajo turi-
stična msp svojstvene značilnosti, ki dodatno povečujejo vpliv kriz nanje.
Te značilnosti so povezane s posebnostmi turistične industrije, kot so: de-
lovna intenzivnost, zaposlovanje posebnih kategorij zaposlenih (npr. se-
zonska delovna sila, študenti itd.), prevladujoči odstotek mikropodjetij,
ki so večinoma v družinski lasti, sezonskost povpraševanja, nizke stopnje
dobičkonosnosti, izrazit pomen turizma za lokalno skupnost, multiplika-
tivni učinek turizma na druge gospodarske sektorje itd. (Bulin in Tenie,
2020). Kot ugotavljajo Shafi idr. (2020), je v kriznih razmerah državna
podpora ključnega pomena za preprečevanje propada turističnih m sp.
Kljub izpostavljenim omejitvam, pa imajo m sp tudi nekatere značil-
nosti, ki jim lahko pomagajo v kriznih razmerah. Majhnost lahko pred-
stavlja tudi ključno prednost v spopadanju s krizo. Za m sp velja, da so v
primerjavi z veliki podjetji mnogo prilagodljivejša in inovativnejša, imajo
decentralizirane organizacijske strukture ter oseben odnos s kupci (go-
sti), kar lahko olajša spopadanje s krizo (Eggers, 2020).
operativne prakse kriznega upravljanja v msp –
izkušnje iz predhodne globalne gospodarske krize
Večina literature o kriznem upravljanju v turizmu se osredotoča na splo-
šne smernice za obvladovanje različnih kriznih razmer na makro- (de-
stinacijski) in mikroravni (podjetniški). Krizne razmere se najpogosteje
nanašajo na naravne nesreče, vojne, terorizem, zdravstvene in gospodar-
ske krizne razmere (Seraphin, 2019). Kljub temu pa Jiangova idr. (2019)
navajajo, da so raziskave s področja kriznega upravljanja v turizmu v ob-
65
