Page 69 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 69
Krizno upravljanje med pandemijo covida-19
Amoah idr. (2021) pri tem kritično izpostavljajo, da je pretekle izkušnje
potrebno uporabljati smiselno. Cepel idr. (2020) so preučili vpliv krize
zaradi covida-19 na zaznavanje poslovnega tveganja med češkimi in slo-
vaškimi m sp ter ugotovili da so, ne glede na krizo, največja tveganja za
češke m sp povezana s tržnim, finančnim in kadrovskim področjem.
Ugotavljamo, da je relativno majhno število predhodno predstavljenih
študij (Alonso-Almeida in Bremser, 2013; Kukanja in Planinc, 2013; Rad-
wan, 2017) celostno obravnavalo krizno upravljanje v turističnih podje-
tjih, saj se je večina raziskav osredotočila zgolj na analizo posameznih kri-
znih praks. Glede na navedbe Kukanje idr. (2020) študija Radwana (2017)
ponuja najverjetneje najobsežnejši izbor operativnih c m p za turistični
sektor.
Metodologija raziskave
oblikovanje merskega inštrumenta
V prvem delu študije smo opravili pregled literature s področja kriznega
upravljanja, pri čemer smo posebno pozornost namenili m sp. V litera-
turi nismo zasledili raziskav, ki bi podrobneje analizirale prakse kriznega
upravljanja v turističnih msp ter bi omogočale vsebinsko primerjavo med
obravnavanima državama.
V drugem delu raziskave smo zbrali (1) osnovne podatke o m sp in (2)
mnenja menedžerjev o vplivu krize ter (3) pridobili podatke o implemen-
tiranih praksah kriznega upravljanja. Slednje smo analizirali na osnovi
prilagojene različice vprašalnika, ki ga je Radwan (2017) razvil za anali-
ziranje kriznega upravljanja v hotelirstvu. Prvotni merski inštrument je
obsegal 32 spremenljivk, osredotočenih na štiri glavna področja (dimen-
zije) kriznega upravljanja – trženje, operativne procese, državno (institu-
cionalno) pomoč in človeške vire (glej preglednico 1). Glede na obsežno
vladno pomoč turističnemu sektorju med pandemijo smo iz vprašalnika
smiselno odstranili spremenljivke, ki se nanašajo na področje vladne po-
moči. Končni vprašalnik je posledično sestavljen iz 27 kriznih praks, ki
spadajo v štiri dimenzije kriznega upravljanja (glej preglednico 3). Spre-
menljivke, vključene v sklopa 2 in 6, so menedžerji ocenjevali na petsto-
penjski Likertovi lestvici ordinarnega tipa, kjer 1 pomeni zelo poredko
(nikoli), 5 pa zelo pogosto (vedno).
zbiranje podatkov in opis vzorcev
V Sloveniji smo kontaktne podatke turističnih m sp pridobili iz poslov-
nega registra (ajpes), ki je v javni domeni. V študijo smo vključili sledeče
69
Amoah idr. (2021) pri tem kritično izpostavljajo, da je pretekle izkušnje
potrebno uporabljati smiselno. Cepel idr. (2020) so preučili vpliv krize
zaradi covida-19 na zaznavanje poslovnega tveganja med češkimi in slo-
vaškimi m sp ter ugotovili da so, ne glede na krizo, največja tveganja za
češke m sp povezana s tržnim, finančnim in kadrovskim področjem.
Ugotavljamo, da je relativno majhno število predhodno predstavljenih
študij (Alonso-Almeida in Bremser, 2013; Kukanja in Planinc, 2013; Rad-
wan, 2017) celostno obravnavalo krizno upravljanje v turističnih podje-
tjih, saj se je večina raziskav osredotočila zgolj na analizo posameznih kri-
znih praks. Glede na navedbe Kukanje idr. (2020) študija Radwana (2017)
ponuja najverjetneje najobsežnejši izbor operativnih c m p za turistični
sektor.
Metodologija raziskave
oblikovanje merskega inštrumenta
V prvem delu študije smo opravili pregled literature s področja kriznega
upravljanja, pri čemer smo posebno pozornost namenili m sp. V litera-
turi nismo zasledili raziskav, ki bi podrobneje analizirale prakse kriznega
upravljanja v turističnih msp ter bi omogočale vsebinsko primerjavo med
obravnavanima državama.
V drugem delu raziskave smo zbrali (1) osnovne podatke o m sp in (2)
mnenja menedžerjev o vplivu krize ter (3) pridobili podatke o implemen-
tiranih praksah kriznega upravljanja. Slednje smo analizirali na osnovi
prilagojene različice vprašalnika, ki ga je Radwan (2017) razvil za anali-
ziranje kriznega upravljanja v hotelirstvu. Prvotni merski inštrument je
obsegal 32 spremenljivk, osredotočenih na štiri glavna področja (dimen-
zije) kriznega upravljanja – trženje, operativne procese, državno (institu-
cionalno) pomoč in človeške vire (glej preglednico 1). Glede na obsežno
vladno pomoč turističnemu sektorju med pandemijo smo iz vprašalnika
smiselno odstranili spremenljivke, ki se nanašajo na področje vladne po-
moči. Končni vprašalnik je posledično sestavljen iz 27 kriznih praks, ki
spadajo v štiri dimenzije kriznega upravljanja (glej preglednico 3). Spre-
menljivke, vključene v sklopa 2 in 6, so menedžerji ocenjevali na petsto-
penjski Likertovi lestvici ordinarnega tipa, kjer 1 pomeni zelo poredko
(nikoli), 5 pa zelo pogosto (vedno).
zbiranje podatkov in opis vzorcev
V Sloveniji smo kontaktne podatke turističnih m sp pridobili iz poslov-
nega registra (ajpes), ki je v javni domeni. V študijo smo vključili sledeče
69
