Page 86 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 86
Marko Kukanja, Tanja Planinc in Petr Štumpf
glede na njihov pomen) implementirane tudi v turističnih m sp, ki po-
slujejo v drugih državah članicah e u. Na osnovi ugotovitev lahko pred-
videvamo, da med m sp obstajajo statistično značilne razlike v kriznem
upravljanju.
Raziskava se osredotoča zgolj na trenutek (posnetek) stanja med pan-
demijo in obstaja verjetnost, da so m sp v različnih časovnih fazah im-
plementirala različne prakse kriznega upravljanja. Zato je smiselno, da se
prihodnje raziskave osredotočijo na longitudinalni pristop ter vključijo
večji nabor spremenljivk (npr. finančne podatke, inovativnost itd.), s po-
močjo katerih bi bolje osvetlili vpliv krize na poslovanje turističnih m sp
med pandemijo. Pomemben prispevek k razumevanju poslovanja m sp
bi predstavljala tudi analiza pričakovanj gostov med krizo in po njej, na
osnovi katere bi lahko bolje razumeli razvoj turističnega povpraševanja
po pandemiji. Ker, kot izhaja iz rezultatov raziskave, med državami in
različnimi vrstami m sp obstajajo razlike v uporabi tehnik kriznega upra-
vljanja, se nakazuje potreba po ciljnem oblikovanju politik za okrevanje
po pandemiji, ki bi upoštevale različne vrste turističnih m sp.
V okviru priporočil menedžerjem turističnih m sp velja napotek, naj
se osredotočajo na zagotavljanje večje učinkovitosti in konkurenčnosti,
pri čemer je posebej priporočljivo, da sodelujejo tako z drugimi m sp
kot s sektorskimi združenji in z raziskovalnimi institucijami, saj trenu-
tna pandemija predstavlja unikum v sodobni človeški zgodovini. Izme-
njava znanj, izkušenj in primerov dobre prakse lahko menedžerjem olajša
spopadanje s pandemijo. Trenutna kriza bo sčasoma minila, a nas izkuš-
nje učijo, da se bodo pojavljale nove krizne razmere. Znanje in izkušnje,
pridobljene tekom trenutne pandemije, je zato smiselno uporabiti tudi
za spopadanje s prihodnjimi kriznimi situacijami ter za dvig (izgradnjo)
odpornosti m sp pred izzivi novih kriznih razmer.
Literatura
ajpe s. (B. l.). Fi=Po Finančni podatki. https://www.ajpes.si/fipo/pomoc.asp?id
Alonso-Almeida, M. D. M., in Bremser, K. (2013). Strategic responses of the
Spanish hospitality sector to the financial crisis. International Journal of
Hospitality Management, 32(1), 141–148.
Alonso-Almeida, M. D. M., Bremser, K., in Llach, J. (2015). Proactive and re-
active strategies deployed by restaurants in times of crisis: Effects on ca-
pabilities, organization and competitive advantage. International Journal
of Contemporary Hospitality Management, 27(7), 1641–1661.
Alonso, A. D., Kok, S. K., Bressan, A., O’Shea, M., Sakellarios, N., Koresis, A.,
Buitrago Solis, M. A., in Santoni, L. J. (2020). c ov i d-19, aftermath, im-
pacts, and hospitality firms: An international perspective. International jo-
86
glede na njihov pomen) implementirane tudi v turističnih m sp, ki po-
slujejo v drugih državah članicah e u. Na osnovi ugotovitev lahko pred-
videvamo, da med m sp obstajajo statistično značilne razlike v kriznem
upravljanju.
Raziskava se osredotoča zgolj na trenutek (posnetek) stanja med pan-
demijo in obstaja verjetnost, da so m sp v različnih časovnih fazah im-
plementirala različne prakse kriznega upravljanja. Zato je smiselno, da se
prihodnje raziskave osredotočijo na longitudinalni pristop ter vključijo
večji nabor spremenljivk (npr. finančne podatke, inovativnost itd.), s po-
močjo katerih bi bolje osvetlili vpliv krize na poslovanje turističnih m sp
med pandemijo. Pomemben prispevek k razumevanju poslovanja m sp
bi predstavljala tudi analiza pričakovanj gostov med krizo in po njej, na
osnovi katere bi lahko bolje razumeli razvoj turističnega povpraševanja
po pandemiji. Ker, kot izhaja iz rezultatov raziskave, med državami in
različnimi vrstami m sp obstajajo razlike v uporabi tehnik kriznega upra-
vljanja, se nakazuje potreba po ciljnem oblikovanju politik za okrevanje
po pandemiji, ki bi upoštevale različne vrste turističnih m sp.
V okviru priporočil menedžerjem turističnih m sp velja napotek, naj
se osredotočajo na zagotavljanje večje učinkovitosti in konkurenčnosti,
pri čemer je posebej priporočljivo, da sodelujejo tako z drugimi m sp
kot s sektorskimi združenji in z raziskovalnimi institucijami, saj trenu-
tna pandemija predstavlja unikum v sodobni človeški zgodovini. Izme-
njava znanj, izkušenj in primerov dobre prakse lahko menedžerjem olajša
spopadanje s pandemijo. Trenutna kriza bo sčasoma minila, a nas izkuš-
nje učijo, da se bodo pojavljale nove krizne razmere. Znanje in izkušnje,
pridobljene tekom trenutne pandemije, je zato smiselno uporabiti tudi
za spopadanje s prihodnjimi kriznimi situacijami ter za dvig (izgradnjo)
odpornosti m sp pred izzivi novih kriznih razmer.
Literatura
ajpe s. (B. l.). Fi=Po Finančni podatki. https://www.ajpes.si/fipo/pomoc.asp?id
Alonso-Almeida, M. D. M., in Bremser, K. (2013). Strategic responses of the
Spanish hospitality sector to the financial crisis. International Journal of
Hospitality Management, 32(1), 141–148.
Alonso-Almeida, M. D. M., Bremser, K., in Llach, J. (2015). Proactive and re-
active strategies deployed by restaurants in times of crisis: Effects on ca-
pabilities, organization and competitive advantage. International Journal
of Contemporary Hospitality Management, 27(7), 1641–1661.
Alonso, A. D., Kok, S. K., Bressan, A., O’Shea, M., Sakellarios, N., Koresis, A.,
Buitrago Solis, M. A., in Santoni, L. J. (2020). c ov i d-19, aftermath, im-
pacts, and hospitality firms: An international perspective. International jo-
86
