Page 83 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 83
Krizno upravljanje med pandemijo covida-19
Preglednica 13 Razlike v praksah med prehrambnim gostinstvom in potovalnimi
agencijami
Spremenljivke () () () ()
Znižali bomo plače zaposlenih glede na , , –, ,
predkrizno obdobje (f) , , –, ,
Zaposlenim bomo omogočili nefinančne , , –, ,
vzpodbude in nagrade (npr. prosti dnevi
itd.) (f) , , –, ,
, , –, ,
Zahtevali bomo, da zaposleni opravljajo , , –, ,
dodatna dela in naloge, ki niso v opisu de-
lovnega mesta (f)
Podaljšali bomo delovni čas zaposlenih
(f )
Skrčili bomo investicije, namenjene poso-
dobitvam in širitvi ponudbe (f)
Preložili bomo plačilo nekaterih stroškov
drugih in finančnih obveznosti (f)
op om be Naslovi stolpcev: (1) Mann-Whitney U, (2) Wilcoxon W, (3) Z, (4) signifi-
kanca.
zicijo, relativno kratka tradicija podjetništva, prevladujoči delež mikro-
podjetij, podobna višina likvidnostnih sredstev (rezerv) m sp itd. Kljub
podobnostim pa ugotavljamo, da med m sp v obeh državah obstajajo ne-
katere razlike, ki se kažejo predvsem v daljši tradiciji poslovanja čeških
m sp ter v optimističnejšem pogledu slovenskih menedžerjev na krizo in
njihovem višjem zadovoljstvu z odzivom različnih deležnikov (bank, dr-
žave, medijev) pri nudenju pomoči in informacij, s katerimi se posledično
lažje spopadajo s krizo. Na osnovi rezultatov raziskave prav tako ugota-
vljamo, da se slovenski managerji v povprečju bolj poslužujejo uporabe
praks kriznega upravljanja (m = 3,78) v primerjavi s svojimi češkimi ko-
legi (m = 3,29). Pri tem slovenski managerji v največji meri podpirajo
aktivnosti, ki izboljšujejo prepoznavnost turistične destinacije, medtem
ko se češki managerji primarno osredotočajo na lojalne goste (glej pre-
glednico 3).
Podrobnejša analiza (efa), izvedena na vzorcu obeh držav, razkriva, da
se menedžerji slovenskih in čeških turističnih m sp najbolj osredotočajo
na prakse s področja človeških virov in trženja. Zanimivo je predvsem
dejstvo, da smo bili zaradi prenizkih komunalitet iz analize primorani iz-
ključiti spremenljivki, ki merita izboljšanje kakovosti ponudbe ter sprem-
ljanje aktivnosti konkurence (glej preglednico 5). Iz rezultatov e fa tako
83
Preglednica 13 Razlike v praksah med prehrambnim gostinstvom in potovalnimi
agencijami
Spremenljivke () () () ()
Znižali bomo plače zaposlenih glede na , , –, ,
predkrizno obdobje (f) , , –, ,
Zaposlenim bomo omogočili nefinančne , , –, ,
vzpodbude in nagrade (npr. prosti dnevi
itd.) (f) , , –, ,
, , –, ,
Zahtevali bomo, da zaposleni opravljajo , , –, ,
dodatna dela in naloge, ki niso v opisu de-
lovnega mesta (f)
Podaljšali bomo delovni čas zaposlenih
(f )
Skrčili bomo investicije, namenjene poso-
dobitvam in širitvi ponudbe (f)
Preložili bomo plačilo nekaterih stroškov
drugih in finančnih obveznosti (f)
op om be Naslovi stolpcev: (1) Mann-Whitney U, (2) Wilcoxon W, (3) Z, (4) signifi-
kanca.
zicijo, relativno kratka tradicija podjetništva, prevladujoči delež mikro-
podjetij, podobna višina likvidnostnih sredstev (rezerv) m sp itd. Kljub
podobnostim pa ugotavljamo, da med m sp v obeh državah obstajajo ne-
katere razlike, ki se kažejo predvsem v daljši tradiciji poslovanja čeških
m sp ter v optimističnejšem pogledu slovenskih menedžerjev na krizo in
njihovem višjem zadovoljstvu z odzivom različnih deležnikov (bank, dr-
žave, medijev) pri nudenju pomoči in informacij, s katerimi se posledično
lažje spopadajo s krizo. Na osnovi rezultatov raziskave prav tako ugota-
vljamo, da se slovenski managerji v povprečju bolj poslužujejo uporabe
praks kriznega upravljanja (m = 3,78) v primerjavi s svojimi češkimi ko-
legi (m = 3,29). Pri tem slovenski managerji v največji meri podpirajo
aktivnosti, ki izboljšujejo prepoznavnost turistične destinacije, medtem
ko se češki managerji primarno osredotočajo na lojalne goste (glej pre-
glednico 3).
Podrobnejša analiza (efa), izvedena na vzorcu obeh držav, razkriva, da
se menedžerji slovenskih in čeških turističnih m sp najbolj osredotočajo
na prakse s področja človeških virov in trženja. Zanimivo je predvsem
dejstvo, da smo bili zaradi prenizkih komunalitet iz analize primorani iz-
ključiti spremenljivki, ki merita izboljšanje kakovosti ponudbe ter sprem-
ljanje aktivnosti konkurence (glej preglednico 5). Iz rezultatov e fa tako
83
