Page 84 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 84
Marko Kukanja, Tanja Planinc in Petr Štumpf
izhaja, da se menedžerji najbolj poslužujejo 25 praks kriznega upravlja-
nja, ki jih lahko strnemo v sledeče dimenzije (glede na pomen): človeški
viri, trženje in oglaševanje, reorganizacija in optimizacija, povezovanje,
osredotočenost na goste ter nižanje stroškov in odlog plačil. Pričujoča
raziskava je pokazala, da imata dimenziji človeški viri ter trženje in ogla-
ševanje daleč največji pomen pri obvladovanju krize.
V nadaljevanju analize smo preverili obstoj statistično značilnih razlik
med državama pri ugotovljenih faktorjih oziroma dimenzijah kriznega
upravljanja. Rezultati nakazujejo, da do statistično značilnih razlik pri-
haja pri vseh identificiranih dimenzijah (glej preglednico 8), saj do raz-
lik prihaja pri kar 19 praksah (od skupno 25). Do največjih razlik prihaja
med spremenljivkami, ki sodijo v prvi faktor oziroma dimenzijo človeški
viri. Zaradi pomanjkanja primerljivih raziskav težko poiščemo razloge
za identificirane razlike, a so slednje morebiti tudi posledica razlik med
vzorcema (glej preglednico 1).
Neodvisno od države pa do razlik v implementaciji identificiranih
praks prihaja tudi znotraj posamezne dejavnosti (glej preglednico 10).
Tudi med različnimi dejavnostmi se največje razlike pojavljajo med spre-
menljivkami, ki sodijo v dimenzijo upravljanje s človeškimi viri. Iz pre-
glednice 11 je razvidno, da med m sp s področja nastanitvenega gostin-
stva in tistih s področja potovalnih agencij do statistično značilnih razlik
prihaja pri treh praksah kriznega upravljanja, medtem ko med m sp, ki
delujejo na področjih nastanitvenega, in tistimi, ki delujejo na področju
prehrambnega gostinstva, do statistično značilnih razlik prihaja pri pe-
tih praksah kriznega upravljanja (glej preglednico 12). Ugotavljamo, da
do največjih razlik prihaja med prehrambnim gostinstvom in potoval-
nimi agencijami. Iz preglednice 13 namreč izhaja, da se med tema de-
javnostma statistično značilne razlike pojavljajo pri kar šestih praksah
kriznega upravljanja. Tudi v primeru preučevanih razlik med prehramb-
nimi m sp ter potovalnimi agencijami največji delež kriznih praks sodi
v prvi faktor oziroma dimenzijo človeški viri. Rezultati raziskave sovpa-
dajo z ugotovitvami Kukanje idr. (2020), ki so preučili prakse kriznega
upravljanja v Sloveniji. Avtorji so prav tako ugotovili razlike v imple-
mentiranih kriznih praksah med različnimi vrstami m sp. Možna razlaga
za manjše razlike med nastanitvenimi m sp in potovalnimi agencijami
morebiti izhaja iz dejstva, da so nastanitvena m sp in potovalne agen-
cije relativno povezana podjetja, medtem ko med prehrambnimi m sp in
potovalnimi agencijami obstajajo večje razlike v specifičnosti delovnih
(operativnih) procesov.
84
izhaja, da se menedžerji najbolj poslužujejo 25 praks kriznega upravlja-
nja, ki jih lahko strnemo v sledeče dimenzije (glede na pomen): človeški
viri, trženje in oglaševanje, reorganizacija in optimizacija, povezovanje,
osredotočenost na goste ter nižanje stroškov in odlog plačil. Pričujoča
raziskava je pokazala, da imata dimenziji človeški viri ter trženje in ogla-
ševanje daleč največji pomen pri obvladovanju krize.
V nadaljevanju analize smo preverili obstoj statistično značilnih razlik
med državama pri ugotovljenih faktorjih oziroma dimenzijah kriznega
upravljanja. Rezultati nakazujejo, da do statistično značilnih razlik pri-
haja pri vseh identificiranih dimenzijah (glej preglednico 8), saj do raz-
lik prihaja pri kar 19 praksah (od skupno 25). Do največjih razlik prihaja
med spremenljivkami, ki sodijo v prvi faktor oziroma dimenzijo človeški
viri. Zaradi pomanjkanja primerljivih raziskav težko poiščemo razloge
za identificirane razlike, a so slednje morebiti tudi posledica razlik med
vzorcema (glej preglednico 1).
Neodvisno od države pa do razlik v implementaciji identificiranih
praks prihaja tudi znotraj posamezne dejavnosti (glej preglednico 10).
Tudi med različnimi dejavnostmi se največje razlike pojavljajo med spre-
menljivkami, ki sodijo v dimenzijo upravljanje s človeškimi viri. Iz pre-
glednice 11 je razvidno, da med m sp s področja nastanitvenega gostin-
stva in tistih s področja potovalnih agencij do statistično značilnih razlik
prihaja pri treh praksah kriznega upravljanja, medtem ko med m sp, ki
delujejo na področjih nastanitvenega, in tistimi, ki delujejo na področju
prehrambnega gostinstva, do statistično značilnih razlik prihaja pri pe-
tih praksah kriznega upravljanja (glej preglednico 12). Ugotavljamo, da
do največjih razlik prihaja med prehrambnim gostinstvom in potoval-
nimi agencijami. Iz preglednice 13 namreč izhaja, da se med tema de-
javnostma statistično značilne razlike pojavljajo pri kar šestih praksah
kriznega upravljanja. Tudi v primeru preučevanih razlik med prehramb-
nimi m sp ter potovalnimi agencijami največji delež kriznih praks sodi
v prvi faktor oziroma dimenzijo človeški viri. Rezultati raziskave sovpa-
dajo z ugotovitvami Kukanje idr. (2020), ki so preučili prakse kriznega
upravljanja v Sloveniji. Avtorji so prav tako ugotovili razlike v imple-
mentiranih kriznih praksah med različnimi vrstami m sp. Možna razlaga
za manjše razlike med nastanitvenimi m sp in potovalnimi agencijami
morebiti izhaja iz dejstva, da so nastanitvena m sp in potovalne agen-
cije relativno povezana podjetja, medtem ko med prehrambnimi m sp in
potovalnimi agencijami obstajajo večje razlike v specifičnosti delovnih
(operativnih) procesov.
84
