Page 263 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 263
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...

pelnik Wagner je bil razgledan mož in tudi skladatelj, na sporede je namreč
uvrščal takrat najnovejša dela.29 Da bi bili dogodki čim bolj glasbeno bogati
in odmevni, je na pevskih slavjih sodelovala tudi goba ptujskega Musikve­
reina, kar prav tako priča o tem, da je glasba uspešno podirala nacionalne
okope, kot to velja za slavnostni koncert leta 1894 ob deseti obletnici pev-
skega društva.30

Med pomembnejšimi cilji pevskega društva so bili tudi razpisi za nove
skladbe, s katerimi so Ptujčani uspešno spodbujali slovenske skladatelje k
pisanju del za velike pevske manifestacije. Leta 1893 so na seji odbora skle-
nili, da

naj se naprosijo skladatelji Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci, g.
dr. Gustav Ipavic, zdravnik pri St. Juriju na južni železnici, g. Hra­
broslav Volarič, učitelj v Devinu, g. Anton Nedved, prof. v poko­
ju v Ljubljani, Anton Foerster, regenschori v Ljubljani, Feliks Steg­
nar, učitelj v Ljubljani, in Stanko Pirnat, c.kr. notar v Zatičini, da
zložijo kaj priličnega in primernega za prihodnji veliki koncert leta
1894, ko se bode obslužavala 10. obletnica obstanka Slovenskega
pevskega društva.31

S takšnimi razpisi je Slovensko pevsko društvo postavljalo koncertnim
programom nova merila, ki so postopoma od narodnobuditeljskih preha-
jali v bolj umetniške. Tovrstna prizadevanja je spremljal tudi Matej Hubad,
ki so ga člani odbora občasno zaprosili za korekture pri partiturah.32 Hu-
bad je Slovensko pevsko društvo cenil in ga večkrat pohvalil, zato upraviče-
no domnevamo, da je postavilo temelje za ustanovitev velike slovenske pev-
ske organizacije Zveze slovenskih pevskih društev, ki je nastala leta 1903 ob
podpori ljubljanske Glasbene matice in jo je vodil Matej Hubad s podobni-
mi cilji, kot jih je gojilo društvo s sedežem na Ptuju.33

29 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II-1/1, Vabilo in spored koncerta Slovenskega pev-
skega društva, datum: 1. 8. 1886. Nesslerjev Der Trompeter von Säkkingen je nastal
1884. leta, Straussova opreta pa leto kasneje, kar zgovorno kaže na aktualnost kon-
certnega programa. Zborovske točke v prvih letih društva niso bile tako sveže.

30 ZAP, fond GŠ, šk. 1, mapa Slovensko pevsko društvo, leto 1894, rokopisni list, točka
4.

31 ZAP, fond GŠ, šk. 1, mapa Slovensko pevsko društvo, leto 1893, Zapisnik seje odbo-
ra z dne 28. 8. 1893.

32 ZAP, fond GŠ, šk. 1, mapa Slovensko pevsko društvo, leto 1894, Zahvala g. Arnejči-
ču in g. M. Hubadu, datum: 2. 5. 1894.

33 Koter, »Ustanovitev Slovenskega pevskega društva«, 97.

261
   258   259   260   261   262   263   264   265   266   267   268