Page 267 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 267
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
uspešen vodja ustanove avgusta 1888 premeščen v glasbeno šolo v Gradec,
po letu dni je napredoval v artističnega ravnatelja Štajerskega glasbenega
društva (Steiermarkischer Musikverein), nato pa so ga namestili za ravnate-
lja in učitelja na visoki glasbeni šoli Weimar (Grossherzögliche Musikschule
in Weimar).46 Kljub premestitvi in napredovanju pa Degner ni prekinil sti-
kov s Ptujčani, večkrat jim je pomagal z nasveti pri zaposlovanju in iska-
nju primernih učiteljev, ravnateljev in kapelnikov, ki so večinoma prihajali
z Gradca in Weimarja. Ptujski Musikverein je Degnerja leta 1889 imenoval
za častnega člana. Ob 25-letnici delovanja (1903) je šola za uspešno delova-
nje prejela priznanje Ministrstva za kulturo in šolstvo. Zadnji ravnatelj je
bil dirigent Karl Etller iz Leipziga, ki je šolo vodil od leta 1910 do ukinitve
glasbenega društva in njegove šole leta 1921.47 Nemška glasbena šola je od
druge polovice 19. stoletja vzgojila vrsto mladih glasbenikov, ki so se nato
udejstvovali v komornih, orkestralnih in zborovskih sestavih. Nič manj po-
membni niso bili njeni učitelji in kapelniki, ki so v zadnjih desetletjih 19.
stoletja in do konca prve svetovne vojne pomembno prispevali k rasti kul-
turnega življenja na Ptuju.
Ko govorimo o dejavnikih, ki jim pritiče kulturno-izobraževalno pos-
lanstvo na Ptuju v 19. stoletju, je potrebno omeniti tudi mestno godbo. Tra-
dicija godbenega igranja je bila v tem okolju izjemna, saj sega v 14. stoletje,
ko se glasbeniki z »donečo muziko« v slogu bucinistov oziroma trobilcev s
pavkistom omenjajo kot del meščanske milice (t. im. Burgermiliz). Sesta-
vi so se skozi stoletja spreminjali, namen pa je ostajal isti. Godbeniki s pi-
hali, trobili in tolkali so v enotah brambovcev in nato meščanske garde v
17. in 18. stoletju spremljali vse pomembne mestne svečanosti. Po letu 1788
so avstrijske vojaške formacije doživele preobrat, nastali so meščanski lo-
vski korpusi z obvezno godbo. Čeprav so zaradi vsestranske krize meščan-
ske formacije ob koncu 30. let 19. stoletja razpustili, se godbeniki niso pov-
sem razšli. Ob ustanovitvi Nacionalne garde leta 1848 in njenem razpustu
tri leta kasneje je bilo v ptujskem štabu 16 godbenikov, kapelnik, bobnar in
14 Hautoboistov, kakor so sredi 19. stoletja po zgledu prejšnjih obdobij ime-
novali zasedbo, ki je združevala flavte, klarinete, oboe, fagote, trobila in
bobne. Spremenjene družbeno-politične razmere so vplivale tudi na god-
bene sestave in po marčni revoluciji so se številni prelevili v civilno orga-
nizirane mestne godbe. Ptujska je nastala leta 1855.48 Tako kot drugod je
46 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 10.
47 Žgeč, Viva la Musica, 21–6.
48 Koter in Žgeč, Ptujska (z)godba, 15–23.
265
uspešen vodja ustanove avgusta 1888 premeščen v glasbeno šolo v Gradec,
po letu dni je napredoval v artističnega ravnatelja Štajerskega glasbenega
društva (Steiermarkischer Musikverein), nato pa so ga namestili za ravnate-
lja in učitelja na visoki glasbeni šoli Weimar (Grossherzögliche Musikschule
in Weimar).46 Kljub premestitvi in napredovanju pa Degner ni prekinil sti-
kov s Ptujčani, večkrat jim je pomagal z nasveti pri zaposlovanju in iska-
nju primernih učiteljev, ravnateljev in kapelnikov, ki so večinoma prihajali
z Gradca in Weimarja. Ptujski Musikverein je Degnerja leta 1889 imenoval
za častnega člana. Ob 25-letnici delovanja (1903) je šola za uspešno delova-
nje prejela priznanje Ministrstva za kulturo in šolstvo. Zadnji ravnatelj je
bil dirigent Karl Etller iz Leipziga, ki je šolo vodil od leta 1910 do ukinitve
glasbenega društva in njegove šole leta 1921.47 Nemška glasbena šola je od
druge polovice 19. stoletja vzgojila vrsto mladih glasbenikov, ki so se nato
udejstvovali v komornih, orkestralnih in zborovskih sestavih. Nič manj po-
membni niso bili njeni učitelji in kapelniki, ki so v zadnjih desetletjih 19.
stoletja in do konca prve svetovne vojne pomembno prispevali k rasti kul-
turnega življenja na Ptuju.
Ko govorimo o dejavnikih, ki jim pritiče kulturno-izobraževalno pos-
lanstvo na Ptuju v 19. stoletju, je potrebno omeniti tudi mestno godbo. Tra-
dicija godbenega igranja je bila v tem okolju izjemna, saj sega v 14. stoletje,
ko se glasbeniki z »donečo muziko« v slogu bucinistov oziroma trobilcev s
pavkistom omenjajo kot del meščanske milice (t. im. Burgermiliz). Sesta-
vi so se skozi stoletja spreminjali, namen pa je ostajal isti. Godbeniki s pi-
hali, trobili in tolkali so v enotah brambovcev in nato meščanske garde v
17. in 18. stoletju spremljali vse pomembne mestne svečanosti. Po letu 1788
so avstrijske vojaške formacije doživele preobrat, nastali so meščanski lo-
vski korpusi z obvezno godbo. Čeprav so zaradi vsestranske krize meščan-
ske formacije ob koncu 30. let 19. stoletja razpustili, se godbeniki niso pov-
sem razšli. Ob ustanovitvi Nacionalne garde leta 1848 in njenem razpustu
tri leta kasneje je bilo v ptujskem štabu 16 godbenikov, kapelnik, bobnar in
14 Hautoboistov, kakor so sredi 19. stoletja po zgledu prejšnjih obdobij ime-
novali zasedbo, ki je združevala flavte, klarinete, oboe, fagote, trobila in
bobne. Spremenjene družbeno-politične razmere so vplivale tudi na god-
bene sestave in po marčni revoluciji so se številni prelevili v civilno orga-
nizirane mestne godbe. Ptujska je nastala leta 1855.48 Tako kot drugod je
46 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 10.
47 Žgeč, Viva la Musica, 21–6.
48 Koter in Žgeč, Ptujska (z)godba, 15–23.
265
