Page 264 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 264
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Prvi pevovodja Slovenskega pevskega društva s sedežem na Ptuju je bil
Josip (Johann) Steinberger, pred tem kapelnik pihalne godbe ptujskega Mu
sikvereina. Čeprav je bil nemškega rodu, je v čitalničnem krogu našel večji
strokovni izziv. Odborniki so od novega glasbenega vodja veliko pričakova-
li in Steinberger je že oktobra istega leta v okviru čitalnice ustanovil glas-
beno šolo, kjer je otroke članov društva poučeval v »godbi in petju«, kar je
pomenilo v instrumentih in zborovskem petju. Društveno glasbeno šolo je
vodil do septembra 1886, ko se mu je odprla boljša priložnost in je odšel na
Dunaj.34 Pevske vaje in glasbeno šolo je nato prevzel Čeh Anton Jiřka. Pod
njegovim vodstvom je glasbena šola delovala do julija 1887, ko je dokonč-
no usahnila.35 Ugotavljamo, da je bila prva slovenska glasbena šola na Ptu-
ju nekaj časa celo uspešna tekmica nemški šoli Musikvereina, obudili so jo
šele po prvi svetovni vojni kot Mestno glasbeno šolo (pod tem imenom je
delovala od 1919 do 1922).36
Med pomembnejše akterje razvoja glasbenega šolstva in poustvarjanja
na Ptuju sodi tudi glasbeno društvo Pettauer Musikverein (tudi Musikvere
in), ustanovljeno leta 1878, ki je tako kot druga združevalo kulturne in na-
cionalne oziroma politične cilje, ob tem pa razvijalo orkestralno dejavnost
in glasbeno šolstvo, v čemer je bilo med vsemi najuspešnejše in dolgoročno
najvplivnejše. Njegov pobudnik je bil trgovec Viktor Schulfink, velik ljubi-
telj glasbe in pianist, kar 32 let osrednja osebnost tega društva. Ustanovni
člani so bili trgovci, posestniki, advokati, uradniki in nekaj obrtnikov, med
njimi tudi ugledni slovenski intelektualci, in sicer dr. Josip Čuček, dr. Ja-
kob Ploj, dr. Franc Jurtela, dr. Alojz Gregorič in Franc Šegula.37 Društvo so
podpirali ministrstvo za šolstvo, štajerski deželni zbor, ptujska mestna ob-
čina, Štajerska hranilnica v Gradcu, društvi Deutscher Schulverein in Süd
mark, Ptujska mestna hranilnica in drugi.38 Njegov glavni namen je bil ne-
govati instrumentalno in drugo glasbo, ustanoviti glasbeno šolo ter tako
vzpostaviti sistematično glasbeno izobraževanje, ki naj bi pripomoglo k ra-
zvoju vseh oblik glasbenega življenja v mestu in okolici. Odborniki so ime-
li jasno vizijo razvoja društva, zato so mu kmalu priključili Mestno godbo
(Stadtiche Musik Kapele Pettau), v civilni obliki organizirano od leta 1855,
34 Strelec, Zgodovinske črtice o ‚Narodni čitalnici v Ptuji‘ povodom njene petindvajset
letnice, 19.
35 Ibid.
36 Lidija Žgeč, Viva la Musica. 130 let glasbenega šolstva na Ptuju 1878–2008 (Ptuj: Glas-
bena šola Karol Pahor, 2008), 17, 31.
37 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 3, 4.
38 Ibid., 15.
262
Prvi pevovodja Slovenskega pevskega društva s sedežem na Ptuju je bil
Josip (Johann) Steinberger, pred tem kapelnik pihalne godbe ptujskega Mu
sikvereina. Čeprav je bil nemškega rodu, je v čitalničnem krogu našel večji
strokovni izziv. Odborniki so od novega glasbenega vodja veliko pričakova-
li in Steinberger je že oktobra istega leta v okviru čitalnice ustanovil glas-
beno šolo, kjer je otroke članov društva poučeval v »godbi in petju«, kar je
pomenilo v instrumentih in zborovskem petju. Društveno glasbeno šolo je
vodil do septembra 1886, ko se mu je odprla boljša priložnost in je odšel na
Dunaj.34 Pevske vaje in glasbeno šolo je nato prevzel Čeh Anton Jiřka. Pod
njegovim vodstvom je glasbena šola delovala do julija 1887, ko je dokonč-
no usahnila.35 Ugotavljamo, da je bila prva slovenska glasbena šola na Ptu-
ju nekaj časa celo uspešna tekmica nemški šoli Musikvereina, obudili so jo
šele po prvi svetovni vojni kot Mestno glasbeno šolo (pod tem imenom je
delovala od 1919 do 1922).36
Med pomembnejše akterje razvoja glasbenega šolstva in poustvarjanja
na Ptuju sodi tudi glasbeno društvo Pettauer Musikverein (tudi Musikvere
in), ustanovljeno leta 1878, ki je tako kot druga združevalo kulturne in na-
cionalne oziroma politične cilje, ob tem pa razvijalo orkestralno dejavnost
in glasbeno šolstvo, v čemer je bilo med vsemi najuspešnejše in dolgoročno
najvplivnejše. Njegov pobudnik je bil trgovec Viktor Schulfink, velik ljubi-
telj glasbe in pianist, kar 32 let osrednja osebnost tega društva. Ustanovni
člani so bili trgovci, posestniki, advokati, uradniki in nekaj obrtnikov, med
njimi tudi ugledni slovenski intelektualci, in sicer dr. Josip Čuček, dr. Ja-
kob Ploj, dr. Franc Jurtela, dr. Alojz Gregorič in Franc Šegula.37 Društvo so
podpirali ministrstvo za šolstvo, štajerski deželni zbor, ptujska mestna ob-
čina, Štajerska hranilnica v Gradcu, društvi Deutscher Schulverein in Süd
mark, Ptujska mestna hranilnica in drugi.38 Njegov glavni namen je bil ne-
govati instrumentalno in drugo glasbo, ustanoviti glasbeno šolo ter tako
vzpostaviti sistematično glasbeno izobraževanje, ki naj bi pripomoglo k ra-
zvoju vseh oblik glasbenega življenja v mestu in okolici. Odborniki so ime-
li jasno vizijo razvoja društva, zato so mu kmalu priključili Mestno godbo
(Stadtiche Musik Kapele Pettau), v civilni obliki organizirano od leta 1855,
34 Strelec, Zgodovinske črtice o ‚Narodni čitalnici v Ptuji‘ povodom njene petindvajset
letnice, 19.
35 Ibid.
36 Lidija Žgeč, Viva la Musica. 130 let glasbenega šolstva na Ptuju 1878–2008 (Ptuj: Glas-
bena šola Karol Pahor, 2008), 17, 31.
37 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 3, 4.
38 Ibid., 15.
262
