Page 266 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 266
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
bila prvi ravnatelj Anton Stöckl (deloval med letoma 1878 in 1882) in Fi-
lip Emeršič (1890 do 1895), ki je pet let vodil oddelek pihal.42 Prvih pet let je
pouk potekal skupinsko, kar je bila posledica skromne zasedenosti učnega
osebja – poleg ravnatelja, ki je tudi poučeval in bil kapelnik godbe, so nas-
tavljali zgolj pomožnega učitelja. Ne glede na možnosti se je število učencev
povečevalo, z leti pa so razširjali tudi predmetnik ter pouku klavirja, violi-
ne in čela dodali petje. Šola je bila od začetkov uspešna še v poučevanju ko-
mornih zasedb in godalnega orkestra učencev, iz vrst ptujskih učiteljev pa
je nastal tudi godalni kvartet. Kljub podpori različnih institucij in posame-
znih članov se je društvo v prvi polovici 80. let ubadalo z denarnimi in dru-
gimi težavami, kar je povzročalo upad članstva v društvu in godbi, kriza pa
se je odražala tudi v številu učencev glasbene šole. Temu je deloma botro-
vala tudi konkurenčna glasbena šola pri Narodni čitalnici.43 Težave so reše-
vali na več načinov, posebno srečno roko pa so imeli z izborom učitelja in
ravnatelja Ericha Wolfa Degnerja (1858–1908), ki je na Ptuju deloval tri leta
(1885–1888) in temeljito reorganiziral glasbeni pouk. Avstrijsko ministrstvo
je glasbeni šoli ptujskega Musikvereina leta 1885 podelilo status javne šole
in koncesijo. Degner je kot umetniški vodja ustanovo reformiral po vzoru
glasbene šole iz Münchna, ki jo je v 60. letih 19. stoletja vodil sloviti sklada-
telj, dirigent in pianist Hans von Bülov. Ptujska šola je pod Degnerjem po-
leg že obstoječih predmetov uvedla še pouk kontrabasa, trobil in pihal, kot
obvezno tudi glasbeno teorijo in zborovsko petje, harmonija je bila obvezni
stranski predmet, zgodovina glasbe pa neobvezni stranski predmet. Pouk
je potekal sedem let, glavna predmeta sta bila klavir in violina. Skladno
z novimi možnostmi poučevanja in uspešnim vodenjem šole se je število
učencev zelo povečalo, medtem ko je to povzročilo zaton glasbene šole pri
Čitalnici. Degner je uvedel še eno pomembno novost, z letom 1885/86 so za-
čeli izdajati letna šolska poročila, v katerih so ob statističnih podatkih ob-
javljali tudi glasbenopedagoške razprave ter tako skrbeli za permanentno
izobraževanje učiteljstva. Ta praksa je obveljala do šolskega leta 1915/16.44
Musikverein je od druge polovice 80. let napredoval tudi v orkestral-
ni praksi, saj je Degner vabil v goste instrumentaliste filharmoničnih dru-
štev iz Celja, Maribora in Gradca, kar je pripomoglo k temu, da so lahko iz-
vajali obsežnejša instrumentalna dela. Kronisti poročajo, da so ti koncerti
močno dvignili ugled ptujskega Musikvereina.45 Degner je bil kot izjemno
42 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 7.
43 Žgeč, Viva la Musica, 14–7.
44 Ibid., 18–9.
45 Ibid., 20.
264
bila prvi ravnatelj Anton Stöckl (deloval med letoma 1878 in 1882) in Fi-
lip Emeršič (1890 do 1895), ki je pet let vodil oddelek pihal.42 Prvih pet let je
pouk potekal skupinsko, kar je bila posledica skromne zasedenosti učnega
osebja – poleg ravnatelja, ki je tudi poučeval in bil kapelnik godbe, so nas-
tavljali zgolj pomožnega učitelja. Ne glede na možnosti se je število učencev
povečevalo, z leti pa so razširjali tudi predmetnik ter pouku klavirja, violi-
ne in čela dodali petje. Šola je bila od začetkov uspešna še v poučevanju ko-
mornih zasedb in godalnega orkestra učencev, iz vrst ptujskih učiteljev pa
je nastal tudi godalni kvartet. Kljub podpori različnih institucij in posame-
znih članov se je društvo v prvi polovici 80. let ubadalo z denarnimi in dru-
gimi težavami, kar je povzročalo upad članstva v društvu in godbi, kriza pa
se je odražala tudi v številu učencev glasbene šole. Temu je deloma botro-
vala tudi konkurenčna glasbena šola pri Narodni čitalnici.43 Težave so reše-
vali na več načinov, posebno srečno roko pa so imeli z izborom učitelja in
ravnatelja Ericha Wolfa Degnerja (1858–1908), ki je na Ptuju deloval tri leta
(1885–1888) in temeljito reorganiziral glasbeni pouk. Avstrijsko ministrstvo
je glasbeni šoli ptujskega Musikvereina leta 1885 podelilo status javne šole
in koncesijo. Degner je kot umetniški vodja ustanovo reformiral po vzoru
glasbene šole iz Münchna, ki jo je v 60. letih 19. stoletja vodil sloviti sklada-
telj, dirigent in pianist Hans von Bülov. Ptujska šola je pod Degnerjem po-
leg že obstoječih predmetov uvedla še pouk kontrabasa, trobil in pihal, kot
obvezno tudi glasbeno teorijo in zborovsko petje, harmonija je bila obvezni
stranski predmet, zgodovina glasbe pa neobvezni stranski predmet. Pouk
je potekal sedem let, glavna predmeta sta bila klavir in violina. Skladno
z novimi možnostmi poučevanja in uspešnim vodenjem šole se je število
učencev zelo povečalo, medtem ko je to povzročilo zaton glasbene šole pri
Čitalnici. Degner je uvedel še eno pomembno novost, z letom 1885/86 so za-
čeli izdajati letna šolska poročila, v katerih so ob statističnih podatkih ob-
javljali tudi glasbenopedagoške razprave ter tako skrbeli za permanentno
izobraževanje učiteljstva. Ta praksa je obveljala do šolskega leta 1915/16.44
Musikverein je od druge polovice 80. let napredoval tudi v orkestral-
ni praksi, saj je Degner vabil v goste instrumentaliste filharmoničnih dru-
štev iz Celja, Maribora in Gradca, kar je pripomoglo k temu, da so lahko iz-
vajali obsežnejša instrumentalna dela. Kronisti poročajo, da so ti koncerti
močno dvignili ugled ptujskega Musikvereina.45 Degner je bil kot izjemno
42 Hasl, Zgodovina glasbene šole v Ptuju, 7.
43 Žgeč, Viva la Musica, 14–7.
44 Ibid., 18–9.
45 Ibid., 20.
264
