Page 270 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 270
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
tistimi v Musikvereinu, so se obrnili na ravnatelja ljubljanske Glasbene ma-
tice Mateja Hubada, ki jim je skušal pomagati s priporočili in nasveti. Pri
tem pa kljub prizadevanjem niso bili dovolj uspešni, saj je bilo v tistem ob-
dobju domačih usposobljenih učiteljev izredno malo. Zato so se obrnili tudi
na praški konservatorij, tradicionalno povezanim s slovenskim kulturnim
prostorom, in z njegovo pomočjo v naslednjih letih na Ptuj pritegnili kar
nekaj učiteljev. Nekateri so ostali krajši čas, drugi so se v novem okolju asi-
milirali in ostali. Da bi dokazali strokovnost v najširšem smislu, je vodstvo
ob koncu šolskega leta 1921 na Ptuj povabilo Mateja Hubada, da bi ocenil
tako učitelje kot učence. Njegova ocena je bila spodbudna. Ob rednih šol-
skih produkcijah so organizirali tudi koncerte komornih sestavov iz vrst
domačih učiteljev, k nastopom pa vabili še goste iz bližnjih mest. Šola si je
prizadevala postati osrednja glasbeno-izobraževalna in koncertna ustano-
va v mestu. Večji napredek se je začel z letom 1922 z ustanovitvijo društva
Glasbena matica Ptuj. To je bila povsem neodvisna ustanova z glasbeno
šolo, ki ni bila podružnica ljubljanske Matice. Mestna šola je prenehala ob-
stajati, vse dejavnosti so bile prenesene na Matico, ki je nadaljevala delo
svojih predhodnic, zborovsko dejavnost Männergesang Vereina, zborovsko
in izobraževalno delo Narodne čitalnice ter koncertno in izobraževalno
poslanstvo Musikvereina in mestne godbe. Izvajala je pouk instrumentov,
petja in glasbeno-teoretičnih predmetov, gojila pevske zbore od mladin-
skih do odraslih, komorno in ansambelsko igro, s prirejanjem koncertov
domačih in gostujočih glasbenikov pa je postala tudi koncertna posloval-
nica. Vse to se je še intenziviralo po letu 1926, ko je vodenje Glasbene mati-
ce in mesto ravnatelja glasbene šole prevzel violinist in skladatelj Karol Pa-
hor. Pod njegovim vodstvom je prišlo do temeljite prenove vseh dejavnosti,
šolskih in poustvarjalnih, pri čemer se je novi ravnatelj in umetniški vod-
ja zborovskih, komornih in ansambelskih sestavov zgledoval po ljubljanski
Glasbeni matici, ki je bila s svojimi dejavnostmi in uspešnim delovanjem
tudi po prvi svetovni vojni vzor celotnemu slovenskemu prostoru.
Bibliografija
Arhivski viri
ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ (ZAP):
Chronik von Pettau II 1886–1892. R-74 (Kronika II).
Chronik von Pettau vom 14.1. 1893 bis 1909. R-75 (Kronika IV).
268
tistimi v Musikvereinu, so se obrnili na ravnatelja ljubljanske Glasbene ma-
tice Mateja Hubada, ki jim je skušal pomagati s priporočili in nasveti. Pri
tem pa kljub prizadevanjem niso bili dovolj uspešni, saj je bilo v tistem ob-
dobju domačih usposobljenih učiteljev izredno malo. Zato so se obrnili tudi
na praški konservatorij, tradicionalno povezanim s slovenskim kulturnim
prostorom, in z njegovo pomočjo v naslednjih letih na Ptuj pritegnili kar
nekaj učiteljev. Nekateri so ostali krajši čas, drugi so se v novem okolju asi-
milirali in ostali. Da bi dokazali strokovnost v najširšem smislu, je vodstvo
ob koncu šolskega leta 1921 na Ptuj povabilo Mateja Hubada, da bi ocenil
tako učitelje kot učence. Njegova ocena je bila spodbudna. Ob rednih šol-
skih produkcijah so organizirali tudi koncerte komornih sestavov iz vrst
domačih učiteljev, k nastopom pa vabili še goste iz bližnjih mest. Šola si je
prizadevala postati osrednja glasbeno-izobraževalna in koncertna ustano-
va v mestu. Večji napredek se je začel z letom 1922 z ustanovitvijo društva
Glasbena matica Ptuj. To je bila povsem neodvisna ustanova z glasbeno
šolo, ki ni bila podružnica ljubljanske Matice. Mestna šola je prenehala ob-
stajati, vse dejavnosti so bile prenesene na Matico, ki je nadaljevala delo
svojih predhodnic, zborovsko dejavnost Männergesang Vereina, zborovsko
in izobraževalno delo Narodne čitalnice ter koncertno in izobraževalno
poslanstvo Musikvereina in mestne godbe. Izvajala je pouk instrumentov,
petja in glasbeno-teoretičnih predmetov, gojila pevske zbore od mladin-
skih do odraslih, komorno in ansambelsko igro, s prirejanjem koncertov
domačih in gostujočih glasbenikov pa je postala tudi koncertna posloval-
nica. Vse to se je še intenziviralo po letu 1926, ko je vodenje Glasbene mati-
ce in mesto ravnatelja glasbene šole prevzel violinist in skladatelj Karol Pa-
hor. Pod njegovim vodstvom je prišlo do temeljite prenove vseh dejavnosti,
šolskih in poustvarjalnih, pri čemer se je novi ravnatelj in umetniški vod-
ja zborovskih, komornih in ansambelskih sestavov zgledoval po ljubljanski
Glasbeni matici, ki je bila s svojimi dejavnostmi in uspešnim delovanjem
tudi po prvi svetovni vojni vzor celotnemu slovenskemu prostoru.
Bibliografija
Arhivski viri
ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ (ZAP):
Chronik von Pettau II 1886–1892. R-74 (Kronika II).
Chronik von Pettau vom 14.1. 1893 bis 1909. R-75 (Kronika IV).
268
