Page 269 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 269
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
starosti, kar je bil odličen uspeh. Obiskovali so predmete osnovne šole ter
imeli pouk godbenih instrumentov. Po končani osnovni šoli se izobraževa-
nje dečkov ni končalo, v okviru iste ustanove so se številni usposabljali za
različne obrtnike, ob tem pa kot obvezno obiskovali 3-letno glasbeno šolo.
Tako so bili bodoči obrtniki do konca obrtne šole deležni sistematične glas-
bene vzgoje, kar je bil v tistem času svojstven unikum. Internat je imel svojo
deško godbo, imenovano Pettauer Knaben Kapelle, ki je nastopala v doma-
čem mestu in tudi drugod ter žela lepe uspehe. Njeni člani so pogosto igra-
li tudi z mestno godbo ter tako zapolnjevali članstvo, po končani učni dobi
pa so številni postali stalni člani mestne godbe. Deško in mestno godbo je
vodil isti kapelnik, med letoma 1908 in 1912 je bil to Josef Greil, sicer učitelj
violine in klavirja v nemški glasbeni šoli.51 Njegov naslednik je bil Nichola-
us Schmidt (deloval v letu 1912/13), nato pa je kapelniško mesto prevzel Va-
clav Engerer (deloval med letoma 1915 in 1924). Slednji je bil leta 1922 izvo-
ljen za ravnatelja glasbene šole Glasbene matice Ptuj.52
Za zaključek
Prva svetovna vojna je kulturno življenje na Ptuju precej ohromila, ne pa
docela ustavila, zato so si meščani takoj po vojni prizadevali obuditi nem-
ško glasbeno šolo Musikvereina, ob tem pa so julija 1919 ustanovili tudi
novo slovensko glasbeno šolo, imenovano Mestna glasbena šola, ki je de-
lovala pod okriljem občine. Njeni pobudniki so bili možje različnih pokli-
cev in obeh narodnosti, kar je bilo na Ptuju sicer že tradicionalno. Sloven-
ska glasbena šola je bila poleg ljubljanske matičine ena prvih, nastalih po
zlomu Avstro-Ogrske monarhije na ozemlju sedanje Slovenije. Meščani so
si prizadevali nemško in slovensko šolo združiti, do česar pa zaradi različ-
nih pogledov in nacionalnih trenj ni prišlo. Leta 1921 so Musikverein ukini-
li, premoženje pa prenesli na mestno šolo.53 Zanimanje staršev in otrok za
slovensko šolo je bilo veliko, saj se je že leta 1919 vpisalo kar 173 otrok, ve-
činoma h klavirju in violini, več kot 70 pa tudi k mladinskemu pevskemu
zboru. Po ukinitvi nemške šole je število še naraščalo. Zaradi denarnih in
kadrovskih težav ter pomanjkanja notnega gradiva in prostorske stiske, če-
mur občina ni bila kos, so v Mestni glasbeni šoli razmišljali o več možnih
rešitvah. Da bi pridobili nove primerne učitelje, po izobrazbi primerljive s
51 Ibid., 40–1.
52 Ibid., 76–7.
53 Drago Hasl, Petdesetletnica slovenske glasbene šole v Ptuju 1919–1969 (Ptuj: Šolska
skupnost glasbene šole, 1969), 7.
267
starosti, kar je bil odličen uspeh. Obiskovali so predmete osnovne šole ter
imeli pouk godbenih instrumentov. Po končani osnovni šoli se izobraževa-
nje dečkov ni končalo, v okviru iste ustanove so se številni usposabljali za
različne obrtnike, ob tem pa kot obvezno obiskovali 3-letno glasbeno šolo.
Tako so bili bodoči obrtniki do konca obrtne šole deležni sistematične glas-
bene vzgoje, kar je bil v tistem času svojstven unikum. Internat je imel svojo
deško godbo, imenovano Pettauer Knaben Kapelle, ki je nastopala v doma-
čem mestu in tudi drugod ter žela lepe uspehe. Njeni člani so pogosto igra-
li tudi z mestno godbo ter tako zapolnjevali članstvo, po končani učni dobi
pa so številni postali stalni člani mestne godbe. Deško in mestno godbo je
vodil isti kapelnik, med letoma 1908 in 1912 je bil to Josef Greil, sicer učitelj
violine in klavirja v nemški glasbeni šoli.51 Njegov naslednik je bil Nichola-
us Schmidt (deloval v letu 1912/13), nato pa je kapelniško mesto prevzel Va-
clav Engerer (deloval med letoma 1915 in 1924). Slednji je bil leta 1922 izvo-
ljen za ravnatelja glasbene šole Glasbene matice Ptuj.52
Za zaključek
Prva svetovna vojna je kulturno življenje na Ptuju precej ohromila, ne pa
docela ustavila, zato so si meščani takoj po vojni prizadevali obuditi nem-
ško glasbeno šolo Musikvereina, ob tem pa so julija 1919 ustanovili tudi
novo slovensko glasbeno šolo, imenovano Mestna glasbena šola, ki je de-
lovala pod okriljem občine. Njeni pobudniki so bili možje različnih pokli-
cev in obeh narodnosti, kar je bilo na Ptuju sicer že tradicionalno. Sloven-
ska glasbena šola je bila poleg ljubljanske matičine ena prvih, nastalih po
zlomu Avstro-Ogrske monarhije na ozemlju sedanje Slovenije. Meščani so
si prizadevali nemško in slovensko šolo združiti, do česar pa zaradi različ-
nih pogledov in nacionalnih trenj ni prišlo. Leta 1921 so Musikverein ukini-
li, premoženje pa prenesli na mestno šolo.53 Zanimanje staršev in otrok za
slovensko šolo je bilo veliko, saj se je že leta 1919 vpisalo kar 173 otrok, ve-
činoma h klavirju in violini, več kot 70 pa tudi k mladinskemu pevskemu
zboru. Po ukinitvi nemške šole je število še naraščalo. Zaradi denarnih in
kadrovskih težav ter pomanjkanja notnega gradiva in prostorske stiske, če-
mur občina ni bila kos, so v Mestni glasbeni šoli razmišljali o več možnih
rešitvah. Da bi pridobili nove primerne učitelje, po izobrazbi primerljive s
51 Ibid., 40–1.
52 Ibid., 76–7.
53 Drago Hasl, Petdesetletnica slovenske glasbene šole v Ptuju 1919–1969 (Ptuj: Šolska
skupnost glasbene šole, 1969), 7.
267
