Page 265 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 265
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
ki je postala društveni sestav. V godbi so sodelovali glasbeniki iz mesta in
okolice. Prvi kapelnik je postal Anton Stöckl (1850–1902) iz Ljubljane, kjer
je pred tem vodil orkester slovenskega Dramatičnega društva in ljubljanski
čitalnični pevski zbor. Na Ptuju je deloval štiri leta in med drugim uspeš-
no vodil glasbeno šolo Musikvereina, kjer je poučeval violino in violonče-
lo ter vodil ansamble. Dejaven je bil tudi pri ptujski čitalnici. Ker je veljal
za odličnega in vsestranskega glasbenika, je bil nepogrešljiv na obeh naci-
onalnih straneh. Stöckl se je na Ptuju vsestransko izkazal, nastopi godbe
pod njegovim vodstvom so postali prepoznavni in cenjeni tudi izven Ptu-
ja. Na kapelnikovo povabilo so na ptujskih družabnih dogodkih ob več-
jih praznikih sodelovali tudi vabljeni instrumentalisti iz Gradca in v sode-
lovanju s Ptujčani v razširjenem sestavu izvajali dela C. M. von Webra, L.
van Beethovna, W. A. Mozarta, F. von Flotowa in drugih. Na pomembnej-
ših prireditvah so redno nastopali tudi pevci ptujskega Männergesang Ve
reina, komorni sestavi domačih glasbenikov iz vrst učiteljev in ljubiteljev
ter posamezni domači ali gostujoči solisti, kar je pomenilo, da je bila ptu-
jska glasbena scena tistega časa primerljiva z večjimi štajerskimi mesti, kot
so bila Maribor, Gradec in Celje.39 Po Stöcklovem odhodu v Zagreb, kjer je
našel nove profesionalne izzive, so mesto kapelnika in učitelja (običajno v
eni osebi) zasedali novi prišleki, večinoma iz nemškim mest, pa tudi iz Ba-
nata, Češke, Poljske … Posamezniki so na Ptuju ostali le za krajši čas, kar
je društvu povzročalo številne težave.40 Kljub temu je Musikverein ostajal
glavni akter kulturnih dogodkov, kar se je posebno po zaslugi društvene
godbe stopnjevalo do leta 1903, ko je prišlo do večje društvene krize. God-
beniki so se ponovno organizirali v samostojno poustvarjalno telo v obliki
Mestne godbe (Musikkappele).41
Dva meseca po ustanovitvi Musikvereina je začela delovati tudi
društvena glasbena šola, dejavna do leta 1921. Vanjo so se pretežno vpisova-
li otroci meščanov nemške narodnosti, pa tudi slovenskih staršev. Ravna-
teljska in učiteljska mesta je društvo razpisovalo v časopisu Deutsche Mu
sik – Verband Zeitung v Pragi, razpise prostih delovnih mest pa so pošiljali
tudi na glasbene šole po Nemčiji. V celotnem štiridesetletnem obdobju je
Musikverein nameščal samo nemške ravnatelje in učitelje, edini izjemi sta
39 Darja Koter in Lidija Žgeč, Ptujska (z)godba. Šest stoletij godbenega igranja na Ptuju
in 150 let Pihalnega orkestra Ptuj (Ptuj: Pihalni orkester, 2005), 32–3.
40 O kapelnikih Mestne godbe glej: Ibid., 32–41; o prvih letih delovanja ptujskega Mu
sikvereina je najizčrpnejše delo: Alenka Bagarič, »Ptujsko Glasbeno društvo v letih
1878–1882« (dipl., Univerza v Ljubljani, 1999).
41 Koter in Žgeč, Ptujska (z)godba, 36.
263
ki je postala društveni sestav. V godbi so sodelovali glasbeniki iz mesta in
okolice. Prvi kapelnik je postal Anton Stöckl (1850–1902) iz Ljubljane, kjer
je pred tem vodil orkester slovenskega Dramatičnega društva in ljubljanski
čitalnični pevski zbor. Na Ptuju je deloval štiri leta in med drugim uspeš-
no vodil glasbeno šolo Musikvereina, kjer je poučeval violino in violonče-
lo ter vodil ansamble. Dejaven je bil tudi pri ptujski čitalnici. Ker je veljal
za odličnega in vsestranskega glasbenika, je bil nepogrešljiv na obeh naci-
onalnih straneh. Stöckl se je na Ptuju vsestransko izkazal, nastopi godbe
pod njegovim vodstvom so postali prepoznavni in cenjeni tudi izven Ptu-
ja. Na kapelnikovo povabilo so na ptujskih družabnih dogodkih ob več-
jih praznikih sodelovali tudi vabljeni instrumentalisti iz Gradca in v sode-
lovanju s Ptujčani v razširjenem sestavu izvajali dela C. M. von Webra, L.
van Beethovna, W. A. Mozarta, F. von Flotowa in drugih. Na pomembnej-
ših prireditvah so redno nastopali tudi pevci ptujskega Männergesang Ve
reina, komorni sestavi domačih glasbenikov iz vrst učiteljev in ljubiteljev
ter posamezni domači ali gostujoči solisti, kar je pomenilo, da je bila ptu-
jska glasbena scena tistega časa primerljiva z večjimi štajerskimi mesti, kot
so bila Maribor, Gradec in Celje.39 Po Stöcklovem odhodu v Zagreb, kjer je
našel nove profesionalne izzive, so mesto kapelnika in učitelja (običajno v
eni osebi) zasedali novi prišleki, večinoma iz nemškim mest, pa tudi iz Ba-
nata, Češke, Poljske … Posamezniki so na Ptuju ostali le za krajši čas, kar
je društvu povzročalo številne težave.40 Kljub temu je Musikverein ostajal
glavni akter kulturnih dogodkov, kar se je posebno po zaslugi društvene
godbe stopnjevalo do leta 1903, ko je prišlo do večje društvene krize. God-
beniki so se ponovno organizirali v samostojno poustvarjalno telo v obliki
Mestne godbe (Musikkappele).41
Dva meseca po ustanovitvi Musikvereina je začela delovati tudi
društvena glasbena šola, dejavna do leta 1921. Vanjo so se pretežno vpisova-
li otroci meščanov nemške narodnosti, pa tudi slovenskih staršev. Ravna-
teljska in učiteljska mesta je društvo razpisovalo v časopisu Deutsche Mu
sik – Verband Zeitung v Pragi, razpise prostih delovnih mest pa so pošiljali
tudi na glasbene šole po Nemčiji. V celotnem štiridesetletnem obdobju je
Musikverein nameščal samo nemške ravnatelje in učitelje, edini izjemi sta
39 Darja Koter in Lidija Žgeč, Ptujska (z)godba. Šest stoletij godbenega igranja na Ptuju
in 150 let Pihalnega orkestra Ptuj (Ptuj: Pihalni orkester, 2005), 32–3.
40 O kapelnikih Mestne godbe glej: Ibid., 32–41; o prvih letih delovanja ptujskega Mu
sikvereina je najizčrpnejše delo: Alenka Bagarič, »Ptujsko Glasbeno društvo v letih
1878–1882« (dipl., Univerza v Ljubljani, 1999).
41 Koter in Žgeč, Ptujska (z)godba, 36.
263
