Page 273 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 273
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.271-285
Delovanje slovenskih, italijanskih
in avstrijsko-nemških društev v Trstu
v 19. stoletju
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka
Independent researcher
Moj tokratni prispevek za Slovenske glasbene dneve se osredotoča na mes-
to Trst, ki je od nekdaj srčika mojega raziskovanja. Kot sem že večkrat po-
udarila, je imelo poseben kulturni in ekonomski status v avstro-ogrskem
cesarstvu: bilo je edino evropsko mesto, v katerem so se v 19. stoletju in v
prvih desetletjih 20. stoletja plodno stikale – družbeno, kulturno, glasbe-
no, politično – tri velike evropske jezikovne družine: romanska z italijan-
ščino oz. tržaščino (tj. krajevno dialektalno različico beneškega narečja,1 ki
je bil prevladujoči jezik prebivalstva), germanska z nemščino (jezik, ki so ga
prebivalci uporabljali predvsem za stike z državnimi institucijami, je pa bil
tudi jezik krajevne avtohtone nemške skupnosti2) in slovanska s slovenšči-
no, hrvaščino in srbščino. Slovenščina je bila jezik avtohtone mestne skup-
1 Z dialektologijo tega prostora se je v svojih raziskavah podrobneje ukvarjala Suza-
na Todorović. Prim. Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra. Dekani,
Hrvatini, Škofije (Koper: Libris, 2017), 16–8; Suzana Todorović, »Istrobeneščina med
pripadniki italijanske narodne manjšine v slovenski Istri«, Razprave in gradivo – In
štitut za narodnostna vprašanja, št. 87 (2021): 211–31.
2 S tržaško nemško skupnostjo se ukvarjajo različni članki in knjige, npr. Maximili-
ane Rieder, »Cosmopoliti sull’Adriatico. Mercanti ed industriali tedeschi a Venezia
e Trieste«, Qualestoria, no. 1 (2010): 99–133; Silvana de Lugnani, La cultura tedesca
(Trst: Edizioni Italo Svevo, 1986); Reinhard Riemann, »Die Deutschen in Triest 1880–
1920: das Verhältnis der deutschen Bevölkerung in der Adriastadt zu Italienern und
Slowenen vom Beginn der nationalpolitischen Auseinandersetzungen bis zur Eingli-
ederung der Stadt in das Königreich Italien« (Diss., Karl-Franzens-Universität Graz,
2017).
271
Delovanje slovenskih, italijanskih
in avstrijsko-nemških društev v Trstu
v 19. stoletju
Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka
Independent researcher
Moj tokratni prispevek za Slovenske glasbene dneve se osredotoča na mes-
to Trst, ki je od nekdaj srčika mojega raziskovanja. Kot sem že večkrat po-
udarila, je imelo poseben kulturni in ekonomski status v avstro-ogrskem
cesarstvu: bilo je edino evropsko mesto, v katerem so se v 19. stoletju in v
prvih desetletjih 20. stoletja plodno stikale – družbeno, kulturno, glasbe-
no, politično – tri velike evropske jezikovne družine: romanska z italijan-
ščino oz. tržaščino (tj. krajevno dialektalno različico beneškega narečja,1 ki
je bil prevladujoči jezik prebivalstva), germanska z nemščino (jezik, ki so ga
prebivalci uporabljali predvsem za stike z državnimi institucijami, je pa bil
tudi jezik krajevne avtohtone nemške skupnosti2) in slovanska s slovenšči-
no, hrvaščino in srbščino. Slovenščina je bila jezik avtohtone mestne skup-
1 Z dialektologijo tega prostora se je v svojih raziskavah podrobneje ukvarjala Suza-
na Todorović. Prim. Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra. Dekani,
Hrvatini, Škofije (Koper: Libris, 2017), 16–8; Suzana Todorović, »Istrobeneščina med
pripadniki italijanske narodne manjšine v slovenski Istri«, Razprave in gradivo – In
štitut za narodnostna vprašanja, št. 87 (2021): 211–31.
2 S tržaško nemško skupnostjo se ukvarjajo različni članki in knjige, npr. Maximili-
ane Rieder, »Cosmopoliti sull’Adriatico. Mercanti ed industriali tedeschi a Venezia
e Trieste«, Qualestoria, no. 1 (2010): 99–133; Silvana de Lugnani, La cultura tedesca
(Trst: Edizioni Italo Svevo, 1986); Reinhard Riemann, »Die Deutschen in Triest 1880–
1920: das Verhältnis der deutschen Bevölkerung in der Adriastadt zu Italienern und
Slowenen vom Beginn der nationalpolitischen Auseinandersetzungen bis zur Eingli-
ederung der Stadt in das Königreich Italien« (Diss., Karl-Franzens-Universität Graz,
2017).
271
