Page 275 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 275
delovanje slovenskih, italijanskih in avstr ijsko-nemških društev v trstu v 19. stoletju
Demografska rast mesta je spodbujala različne oblike druženja, ki so
bila, po eni strani, način, kako se je prebivalstvo zabavalo, po drugi strani
(predvsem pri slovensko in italijansko govorečih prebivalcih) sredstvo utr-
jevanja narodne pripadnosti. Društva so postala žarišča bodisi kulturnih
bodisi zabavnih ponudb, ki so privabljala v mestna gledališča in na pros-
tem navdušene obiskovalce. V nadaljevanju bomo sledili jezikovni razmeji-
tvi različnih društev, ki so delovala v mestu, čeprav se je včasih dogajalo, da
so se ponudbe prepletale, saj so se prebivalci tekoče sporazumevali v različ-
nih jezikih teritorija.
Začnimo pri pregledu nemško govorečih društev, ki so bila starejša in
tudi bolje organizirana. Ta društva, ki so delovala v Trstu v drugi polovi-
ci 19. stoletja, so bila številna in navedli bomo nam znane podatke. Po zgle-
du nemško govorečih pokrajin je tudi v Trstu delovalo telovadno in pevsko
društvo, Triester Turn und deutschen Gesang-Verein, ki so ga ustanovili 12.
aprila 1850.8 Društvo je nato spremenilo svoj namen, se preusmerilo v zbo-
rovsko petje in se preimenovalo v Deutscher Männergesangverein, ki je štelo
več kot 200 članov.9 Njihov repertoar je obsegal predvsem nemške sklada-
telje, pri tem pa so večkrat sodelovali z orkestrom društva Società musi
cale (Glasbeno društvo), ki je bilo – italijanskemu imenu navkljub – nem-
ško usmerjeno. Podatki o Società musicale segajo v leto 1852, na začetku se
je društvo predstavilo kot nadnacionalno, čeprav je bil glasbeni repertoar
v glavnem nemški. Leta 1855 so prvič v Trstu izvajali Wagnerja,10 leta 1857 z
novim statutom in novim vodstvom se je še bolj približalo nemško-avstrij-
ski zapuščini, z namenom, da predstavi Tržačanom nemško Kultur. Glav-
ni pobudnik te spremembe je bil violinist Julius Heller (Lehotta na Mad-
žarskem, 1839 – Trst, 1901). Violino je študiral na dunajskem konservatoriju
v razredu Georga Hellmesbergerja in po uspehih na Dunaju, v Benetkah,
Milanu in Genovi se je leta 1858 ustalil v Trstu. Zasebno je poučeval violino
in petje in deloval kot koncertni violinist, kot prva violina godalnega kvar-
teta, ki se je imenoval po njem,11 kot orkestrski dirigent in umetniški vodja
društva Schillervereina. To je leta 1859 in uradno 20. februarja 1860 postalo
8 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 24.
9 Ibid., 52; Guido Hermet, La vita musicale a Trieste (1801–1944), con speciale riguardo
alla musica vocale (Trst: Archeografo triestino, 1947), 34. O letnici spremembe na-
mena de Lugnani in Hermet nista enotna, prva navaja leto 1853, drugi pa 1856.
10 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 53.
11 Hellerjev kvartet je bil zelo aktiven, saj so leta 1897 praznovali svoj 300. koncert
znotraj Schillervereina. Stefano Crise, Un silenzio cantato, Hausmusik e scrittori nel
la Trieste asburgica (Varese: Zecchini, 2006), 25.
273
Demografska rast mesta je spodbujala različne oblike druženja, ki so
bila, po eni strani, način, kako se je prebivalstvo zabavalo, po drugi strani
(predvsem pri slovensko in italijansko govorečih prebivalcih) sredstvo utr-
jevanja narodne pripadnosti. Društva so postala žarišča bodisi kulturnih
bodisi zabavnih ponudb, ki so privabljala v mestna gledališča in na pros-
tem navdušene obiskovalce. V nadaljevanju bomo sledili jezikovni razmeji-
tvi različnih društev, ki so delovala v mestu, čeprav se je včasih dogajalo, da
so se ponudbe prepletale, saj so se prebivalci tekoče sporazumevali v različ-
nih jezikih teritorija.
Začnimo pri pregledu nemško govorečih društev, ki so bila starejša in
tudi bolje organizirana. Ta društva, ki so delovala v Trstu v drugi polovi-
ci 19. stoletja, so bila številna in navedli bomo nam znane podatke. Po zgle-
du nemško govorečih pokrajin je tudi v Trstu delovalo telovadno in pevsko
društvo, Triester Turn und deutschen Gesang-Verein, ki so ga ustanovili 12.
aprila 1850.8 Društvo je nato spremenilo svoj namen, se preusmerilo v zbo-
rovsko petje in se preimenovalo v Deutscher Männergesangverein, ki je štelo
več kot 200 članov.9 Njihov repertoar je obsegal predvsem nemške sklada-
telje, pri tem pa so večkrat sodelovali z orkestrom društva Società musi
cale (Glasbeno društvo), ki je bilo – italijanskemu imenu navkljub – nem-
ško usmerjeno. Podatki o Società musicale segajo v leto 1852, na začetku se
je društvo predstavilo kot nadnacionalno, čeprav je bil glasbeni repertoar
v glavnem nemški. Leta 1855 so prvič v Trstu izvajali Wagnerja,10 leta 1857 z
novim statutom in novim vodstvom se je še bolj približalo nemško-avstrij-
ski zapuščini, z namenom, da predstavi Tržačanom nemško Kultur. Glav-
ni pobudnik te spremembe je bil violinist Julius Heller (Lehotta na Mad-
žarskem, 1839 – Trst, 1901). Violino je študiral na dunajskem konservatoriju
v razredu Georga Hellmesbergerja in po uspehih na Dunaju, v Benetkah,
Milanu in Genovi se je leta 1858 ustalil v Trstu. Zasebno je poučeval violino
in petje in deloval kot koncertni violinist, kot prva violina godalnega kvar-
teta, ki se je imenoval po njem,11 kot orkestrski dirigent in umetniški vodja
društva Schillervereina. To je leta 1859 in uradno 20. februarja 1860 postalo
8 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 24.
9 Ibid., 52; Guido Hermet, La vita musicale a Trieste (1801–1944), con speciale riguardo
alla musica vocale (Trst: Archeografo triestino, 1947), 34. O letnici spremembe na-
mena de Lugnani in Hermet nista enotna, prva navaja leto 1853, drugi pa 1856.
10 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 53.
11 Hellerjev kvartet je bil zelo aktiven, saj so leta 1897 praznovali svoj 300. koncert
znotraj Schillervereina. Stefano Crise, Un silenzio cantato, Hausmusik e scrittori nel
la Trieste asburgica (Varese: Zecchini, 2006), 25.
273
