Page 276 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 276
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
neposredni potomec Società musicale, prevzelo vso njeno materialno (po-
hištvo, inštrumente itd.) in nematerialno zapuščino in postalo eden glav-
nih pobudnikov glasbenih dogodkov v mestu. Kot nas opozarja Giuliana
Novel, je bila nemška skupnost v Trstu finančno solidna, vendar ji pomanj-
kanje geografske bližine in demografska šibkost nista omogočali tako učin-
kovitega organiziranja pobud, kot sta jo v istih letih izvajali v mestu slovan-
ska in italijanska komponenta.12
Druga glasbeno relevantna osebnost nemško govoreče skupnosti je Ju-
lius Kugy (1858–1944), vnuk Jovana Veselega Koseskega. Julius Kugy se je
rodil leta 1858 v Gorici v narodnostno mešani družini. Oče je bil Korošec z
originalnim priimkom Kogej, mati pa je bila hčerka pesnika Jovana Vese-
lega Koseskega. Julius je odraščal v večjezikovnem okolju in je že od mla-
dih nog govoril vse štiri glavne jezike tedanje Gorice: slovensko, italijan-
sko, nemško in furlansko. Obiskoval je nemško gimnazijo v Trstu, šolanje
pa nadaljeval na dunajski univerzi, kjer je leta 1882 diplomiral iz prava. Po
vrnitvi v Trst je prevzel upravljanje družinskega podjetja Pfeifer-Kugy, ki ga
je ustanovil njegov oče Pavel. Podjetje se je ukvarjalo z uvozom olja, kave in
eksotičnega sadja. Julius Kugy se je intenzivno in strastno ukvarjal z glasbo:
znane so orgle, ki jih je podaril tržaški cerkvi mehitaristov pod pogojem, da
jih lahko igra vse do smrti; ustanovil je Coro Palestriniano, torej zbor, ki je
pel dela Perluigija Palestrine. V svojih spominih je Julius Kugy obeležil do-
gajanje v tržaškem Schillervereinu in takole opisal Hellerja:
Lahko bi dosegel svetovni sloves, če ne bi zanemarjal svoje čudo
vite tehnike. Bil je brihtnega razuma in živahnega duha, neverjet
no kulturno razgledan, z obsežnim in poglobljenim znanjem, jasne
in ostre presoje, dobro je poznal življenje in svet, pripravljen in sa
mozavesten. Bil je talentiran Beethovnov interpret. Slišal sem sko
raj vse velike violiniste našega časa, vendar me nihče od njih ni tako
impresioniral kot Heller, ko je vodil Beethovnove kvartete in izva
jal čudoviti Koncert za violino. Zadovoljen je bil s skromno funk
cijo, ki jo je opravljal v Trstu, kjer je bil tisočkrat bolj sposoben kot
ostali, ampak ljubi Bog mu je podelil sredstva, s katerimi bi se lah
ko povzpel do visokih vrhov. V nadaljevanju sem mu bil zelo blizu,
pri njem sem se učil harmonije in bassa continua, z njim sem izva
jal številne skladbe, tudi v Schillervereinu sem bil ob njem več de
setletij, najprej kot svetnik, potem kot eden od treh upraviteljev, na
12 Giuliana Novel, »Associazioni musicali e orientamenti nazionali nella Venezia Gi-
ulia«, Musica e storia XII, št. 3 (2004): 535.
274
neposredni potomec Società musicale, prevzelo vso njeno materialno (po-
hištvo, inštrumente itd.) in nematerialno zapuščino in postalo eden glav-
nih pobudnikov glasbenih dogodkov v mestu. Kot nas opozarja Giuliana
Novel, je bila nemška skupnost v Trstu finančno solidna, vendar ji pomanj-
kanje geografske bližine in demografska šibkost nista omogočali tako učin-
kovitega organiziranja pobud, kot sta jo v istih letih izvajali v mestu slovan-
ska in italijanska komponenta.12
Druga glasbeno relevantna osebnost nemško govoreče skupnosti je Ju-
lius Kugy (1858–1944), vnuk Jovana Veselega Koseskega. Julius Kugy se je
rodil leta 1858 v Gorici v narodnostno mešani družini. Oče je bil Korošec z
originalnim priimkom Kogej, mati pa je bila hčerka pesnika Jovana Vese-
lega Koseskega. Julius je odraščal v večjezikovnem okolju in je že od mla-
dih nog govoril vse štiri glavne jezike tedanje Gorice: slovensko, italijan-
sko, nemško in furlansko. Obiskoval je nemško gimnazijo v Trstu, šolanje
pa nadaljeval na dunajski univerzi, kjer je leta 1882 diplomiral iz prava. Po
vrnitvi v Trst je prevzel upravljanje družinskega podjetja Pfeifer-Kugy, ki ga
je ustanovil njegov oče Pavel. Podjetje se je ukvarjalo z uvozom olja, kave in
eksotičnega sadja. Julius Kugy se je intenzivno in strastno ukvarjal z glasbo:
znane so orgle, ki jih je podaril tržaški cerkvi mehitaristov pod pogojem, da
jih lahko igra vse do smrti; ustanovil je Coro Palestriniano, torej zbor, ki je
pel dela Perluigija Palestrine. V svojih spominih je Julius Kugy obeležil do-
gajanje v tržaškem Schillervereinu in takole opisal Hellerja:
Lahko bi dosegel svetovni sloves, če ne bi zanemarjal svoje čudo
vite tehnike. Bil je brihtnega razuma in živahnega duha, neverjet
no kulturno razgledan, z obsežnim in poglobljenim znanjem, jasne
in ostre presoje, dobro je poznal življenje in svet, pripravljen in sa
mozavesten. Bil je talentiran Beethovnov interpret. Slišal sem sko
raj vse velike violiniste našega časa, vendar me nihče od njih ni tako
impresioniral kot Heller, ko je vodil Beethovnove kvartete in izva
jal čudoviti Koncert za violino. Zadovoljen je bil s skromno funk
cijo, ki jo je opravljal v Trstu, kjer je bil tisočkrat bolj sposoben kot
ostali, ampak ljubi Bog mu je podelil sredstva, s katerimi bi se lah
ko povzpel do visokih vrhov. V nadaljevanju sem mu bil zelo blizu,
pri njem sem se učil harmonije in bassa continua, z njim sem izva
jal številne skladbe, tudi v Schillervereinu sem bil ob njem več de
setletij, najprej kot svetnik, potem kot eden od treh upraviteljev, na
12 Giuliana Novel, »Associazioni musicali e orientamenti nazionali nella Venezia Gi-
ulia«, Musica e storia XII, št. 3 (2004): 535.
274
