Page 323 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 323
glasbena matica maribor (1919–1948)
imela priložnosti zveneti v polnem obsegu. Pevski zbor GM je naglo pos-
tal glasnik slovenske glasbene ustvarjalnosti v Mariboru in celotni regiji.
Vzporedno z Devovim razširjanjem slovenske narodne in umetne pe-
smi je bilo s prihodom Frana Topiča, ravnatelja glasbene šole GM, prebuje-
no orkestralno poustvarjanje in ob prevzemu vodstva pevskega zbora tudi
umetniška rast slednjega. Na njegov predlog je po ustanovitvi GM poleg
pevskega zbora bil oblikovan še orkester, s katerim so bili postavljeni teme-
lji inštrumentalne reprodukcije v Mariboru. Topič je smelo in odgovorno
nalogo, ki mu je bila zaupana šest sezon (od ustanovitve do leta 1925), uspeš-
no opravljal in se tako zapisal med pomembne ustvarjalce mariborske glas-
bene in kulturne zgodovine.56 Težo njegovih dejanj moremo tem bolj ceniti,
če spomnimo na skromno število izobraženih glasbenikov, ki so bili takrat
v Mariboru na voljo. Tako je bil na začetku delovanja vsak član velika pri-
dobitev. Tudi orkestrske pulte so zasedali le redki šolani glasbeniki in po-
večini ljubitelji ter nekateri boljši samouki. Prevladovali so torej amaterji z
omejenimi tehničnimi in umetniškimi zmogljivostmi, tako se orkester kot
stalno izvajalsko telo še ni mogel formirati.
Kot že zapisano je Fran Topič prve tri sezone delovanja GM Maribor
vodil le orkester, v sezoni 1922/23 pa je od Deva prevzel še vodenje pevskega
zbora GM. Z orkestrom je pripravil le po en koncert na sezono, po prevze-
mu vodstva zbora pa praviloma dva vokalno-inštrumentalna koncerta in
nekaj gostovanj. V zadnji sezoni, ki jo je preživel v GM, je pevski zbor peljal
na prvo večjo turnejo po Jugoslaviji (1924/25). Zbor in orkester, ki sta prva
štiri leta od ustanovitve največ delovala in koncertirala ločeno, je Topič, na-
posled odgovoren za oba ansambla, združil v študiju vokalno-inštrumen-
talnih del. Februarja 1924 je na oder postavil kantato Hugolina Sattnerja V
pepelnični noči. Dobre ocene in navdušenje nad izvedbo so Topiča najbrž
56 Koncertni sporedi GM Maribor pod Devom in Topičem – izvedenih je bilo skupaj
120 glasbenih del – so bili v največji meri oblikovani za zbor (56 %), sledila so dela za
orkester (22 %) ter solo pesmi (16 %) in solistične inštrumentalne skladbe (6 %). Več
kot polovico skladb so podpisali slovenski skladatelji (56 %), sledijo tuji (32 %) ter hr-
vaški in srbski (12 %). V vokalni literaturi je Dev posegal predvsem po predstavnikih
slovenskega romanticizma in domačih skladateljih, ki so zrli v tedanja evropska stil-
na naziranja. Iz slovenske vokalne literature so bile na koncertnem odru največkrat
izvedene skladbe Emila Adamiča (11 skladb – med njimi pevskemu zboru GM pos-
večena Kregala se udova in devojka), Antona Foersterja (10), Devove lastne skladbe
(8), nadalje pa še dela Antona Lajovica (5), Nedvĕda, Pavčiča in Kreka (2) ter sklad-
be Schwaba, Jenka in Hajdriha. Med ustvarjalci tuje literature prevladujejo slovan-
ski skladatelji romanticizma in predstavniki nacionalne glasbe ter nekateri zahod-
noevropski romantiki.
321
imela priložnosti zveneti v polnem obsegu. Pevski zbor GM je naglo pos-
tal glasnik slovenske glasbene ustvarjalnosti v Mariboru in celotni regiji.
Vzporedno z Devovim razširjanjem slovenske narodne in umetne pe-
smi je bilo s prihodom Frana Topiča, ravnatelja glasbene šole GM, prebuje-
no orkestralno poustvarjanje in ob prevzemu vodstva pevskega zbora tudi
umetniška rast slednjega. Na njegov predlog je po ustanovitvi GM poleg
pevskega zbora bil oblikovan še orkester, s katerim so bili postavljeni teme-
lji inštrumentalne reprodukcije v Mariboru. Topič je smelo in odgovorno
nalogo, ki mu je bila zaupana šest sezon (od ustanovitve do leta 1925), uspeš-
no opravljal in se tako zapisal med pomembne ustvarjalce mariborske glas-
bene in kulturne zgodovine.56 Težo njegovih dejanj moremo tem bolj ceniti,
če spomnimo na skromno število izobraženih glasbenikov, ki so bili takrat
v Mariboru na voljo. Tako je bil na začetku delovanja vsak član velika pri-
dobitev. Tudi orkestrske pulte so zasedali le redki šolani glasbeniki in po-
večini ljubitelji ter nekateri boljši samouki. Prevladovali so torej amaterji z
omejenimi tehničnimi in umetniškimi zmogljivostmi, tako se orkester kot
stalno izvajalsko telo še ni mogel formirati.
Kot že zapisano je Fran Topič prve tri sezone delovanja GM Maribor
vodil le orkester, v sezoni 1922/23 pa je od Deva prevzel še vodenje pevskega
zbora GM. Z orkestrom je pripravil le po en koncert na sezono, po prevze-
mu vodstva zbora pa praviloma dva vokalno-inštrumentalna koncerta in
nekaj gostovanj. V zadnji sezoni, ki jo je preživel v GM, je pevski zbor peljal
na prvo večjo turnejo po Jugoslaviji (1924/25). Zbor in orkester, ki sta prva
štiri leta od ustanovitve največ delovala in koncertirala ločeno, je Topič, na-
posled odgovoren za oba ansambla, združil v študiju vokalno-inštrumen-
talnih del. Februarja 1924 je na oder postavil kantato Hugolina Sattnerja V
pepelnični noči. Dobre ocene in navdušenje nad izvedbo so Topiča najbrž
56 Koncertni sporedi GM Maribor pod Devom in Topičem – izvedenih je bilo skupaj
120 glasbenih del – so bili v največji meri oblikovani za zbor (56 %), sledila so dela za
orkester (22 %) ter solo pesmi (16 %) in solistične inštrumentalne skladbe (6 %). Več
kot polovico skladb so podpisali slovenski skladatelji (56 %), sledijo tuji (32 %) ter hr-
vaški in srbski (12 %). V vokalni literaturi je Dev posegal predvsem po predstavnikih
slovenskega romanticizma in domačih skladateljih, ki so zrli v tedanja evropska stil-
na naziranja. Iz slovenske vokalne literature so bile na koncertnem odru največkrat
izvedene skladbe Emila Adamiča (11 skladb – med njimi pevskemu zboru GM pos-
večena Kregala se udova in devojka), Antona Foersterja (10), Devove lastne skladbe
(8), nadalje pa še dela Antona Lajovica (5), Nedvĕda, Pavčiča in Kreka (2) ter sklad-
be Schwaba, Jenka in Hajdriha. Med ustvarjalci tuje literature prevladujejo slovan-
ski skladatelji romanticizma in predstavniki nacionalne glasbe ter nekateri zahod-
noevropski romantiki.
321
