Page 324 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 324
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
opogumile, da se v prihodnji sezoni loti še študija Dvořákove balade za so-
liste, mešani zbor in veliki orkester, Mrtvaški ženin.
V drugi polovici dvajsetih let je Topičevo mesto prevzel Josip Hladek
Bohinjski. Posebej v prvih dveh sezonah v Mariboru je poskrbel za razgiba-
no koncertno dejavnost obeh ansamblov, ki sta se predstavila vsaj na vokal-
nem, vokalno-inštrumentalnem in simfoničnem koncertu. Hladkovi smeli
načrti so privedli do solidne umetniške zrelosti pevskega zbora, kar je bilo
maja 1928 kronano z odmevnim gostovanjem. V švicarskem Baslu, Luzer-
nu, Zürichu in avstrijskem Innsbrucku je zbor navdušil občinstvo ter požel
zavidljive kritike. Visokemu številu navkljub pa so Hladkovi začetni uspe-
hi v četrti sezoni (1928/29), po prihodu iz gostovanja v Švici in Avstriji, pri-
čeli popuščati. Sicer je še uspel pripraviti vokalni in vokalno-inštrumental-
ni koncert. Orkestrska reprodukcija še vedno ni dohajala zborovske, tudi
ker nekajletno delovanje glasbene šole še ni obetalo zadostne pomladitve
orkestra. Ta je po letu 1925, ko je bil na vrhuncu, hiral in nazadnje razpa-
del. Ob desetletnem jubileju je GM tako ostala brez orkestra. Že v naslednji
sezoni (1929/30) je Hladek razgibal društveno življenje in društveni orke-
ster nadomestil s šolskim, na katerega se je mogel osredotočiti, ko je predal
vodenje zbora drugemu zborovodji. Učenci šole, združeni v šolskem orke-
stru, so naposled predstavljali osnovo društvenega. Po desetletju delova-
nja GM Maribor so ga tako sestavljali povečini glasbeniki, ki so si glasbena
znanja pridobivali prav pod njenim okriljem. Skupina glasbenih ljubiteljev
se je tako preoblikovala v orkester osnovno izobraženih inštrumentalistov,
kar je mogoče razumeti kot naslednji razvojni korak orkestralnega izvaja-
nja v GM Maribor.57
V vsaki sezoni je Hladek načrtoval izvesti vsaj eno glasbeno delo sve-
tovnega slovesa (vokalno-inštrumentalno). Med letoma 1925 in 1930 je ma-
riborskemu občinstvu predstavil deli dveh dunajskih klasikov, med njima
simfonijo s praga romantičnega obdobja, nadalje delo slovanskega roman-
tika Dvořaka, in naposled stvaritev slovenskega ustvarjalca.58 Enega od
vrhuncev poustvarjalne dejavnosti GM je Josip Hladek Bohinjski dosegel
57 Josip Hladek–Bohinjski, »Glasbena Matica v Mariboru in vprašanje njenega godal-
nega orkestra«, Tabor 7, št. 224 (3. 10. 1926): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-YIHPUR0P.
58 Med Hladkovimi vokalno-inštrumentalnimi izvedbami zasledimo Haydnov orato-
rij za soliste, zbor in orkester Letni časi, Beethovnovo Deveto simfonijo, prišteti pa je
treba še, že v prejšnjem poglavju omenjen podvig glasbene šole, izvedbo Dvořákove-
ga Mrtvaškega ženina. Edini slovenski predstavnik vokalno-inštrumentalnega dela
je bil Vasilij Mirk. Pod Hladkovim vodstvom je bila v Mariboru prvič izvedena nje-
gova kantata za solo, zbor in orkester Golgota.
322
opogumile, da se v prihodnji sezoni loti še študija Dvořákove balade za so-
liste, mešani zbor in veliki orkester, Mrtvaški ženin.
V drugi polovici dvajsetih let je Topičevo mesto prevzel Josip Hladek
Bohinjski. Posebej v prvih dveh sezonah v Mariboru je poskrbel za razgiba-
no koncertno dejavnost obeh ansamblov, ki sta se predstavila vsaj na vokal-
nem, vokalno-inštrumentalnem in simfoničnem koncertu. Hladkovi smeli
načrti so privedli do solidne umetniške zrelosti pevskega zbora, kar je bilo
maja 1928 kronano z odmevnim gostovanjem. V švicarskem Baslu, Luzer-
nu, Zürichu in avstrijskem Innsbrucku je zbor navdušil občinstvo ter požel
zavidljive kritike. Visokemu številu navkljub pa so Hladkovi začetni uspe-
hi v četrti sezoni (1928/29), po prihodu iz gostovanja v Švici in Avstriji, pri-
čeli popuščati. Sicer je še uspel pripraviti vokalni in vokalno-inštrumental-
ni koncert. Orkestrska reprodukcija še vedno ni dohajala zborovske, tudi
ker nekajletno delovanje glasbene šole še ni obetalo zadostne pomladitve
orkestra. Ta je po letu 1925, ko je bil na vrhuncu, hiral in nazadnje razpa-
del. Ob desetletnem jubileju je GM tako ostala brez orkestra. Že v naslednji
sezoni (1929/30) je Hladek razgibal društveno življenje in društveni orke-
ster nadomestil s šolskim, na katerega se je mogel osredotočiti, ko je predal
vodenje zbora drugemu zborovodji. Učenci šole, združeni v šolskem orke-
stru, so naposled predstavljali osnovo društvenega. Po desetletju delova-
nja GM Maribor so ga tako sestavljali povečini glasbeniki, ki so si glasbena
znanja pridobivali prav pod njenim okriljem. Skupina glasbenih ljubiteljev
se je tako preoblikovala v orkester osnovno izobraženih inštrumentalistov,
kar je mogoče razumeti kot naslednji razvojni korak orkestralnega izvaja-
nja v GM Maribor.57
V vsaki sezoni je Hladek načrtoval izvesti vsaj eno glasbeno delo sve-
tovnega slovesa (vokalno-inštrumentalno). Med letoma 1925 in 1930 je ma-
riborskemu občinstvu predstavil deli dveh dunajskih klasikov, med njima
simfonijo s praga romantičnega obdobja, nadalje delo slovanskega roman-
tika Dvořaka, in naposled stvaritev slovenskega ustvarjalca.58 Enega od
vrhuncev poustvarjalne dejavnosti GM je Josip Hladek Bohinjski dosegel
57 Josip Hladek–Bohinjski, »Glasbena Matica v Mariboru in vprašanje njenega godal-
nega orkestra«, Tabor 7, št. 224 (3. 10. 1926): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-YIHPUR0P.
58 Med Hladkovimi vokalno-inštrumentalnimi izvedbami zasledimo Haydnov orato-
rij za soliste, zbor in orkester Letni časi, Beethovnovo Deveto simfonijo, prišteti pa je
treba še, že v prejšnjem poglavju omenjen podvig glasbene šole, izvedbo Dvořákove-
ga Mrtvaškega ženina. Edini slovenski predstavnik vokalno-inštrumentalnega dela
je bil Vasilij Mirk. Pod Hladkovim vodstvom je bila v Mariboru prvič izvedena nje-
gova kantata za solo, zbor in orkester Golgota.
322
