Page 467 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 467
povzetki
tev v Kraljičino dvorano v osrednjem Londonu leta 1894 je pomagala pre-
oblikovati ugled in status Filharmonične družbe. Kljub nenehnim umetni-
škim in finančnim težavam je londonska Filharmonična družba zagotovila
svoj prispevek pri renesansi britanskih skladateljev in leta 1913 postala Kra-
ljeva filharmonična družba.
Ključne besede: Londonska Filharmonična družba, Cipriani Potter, Lord
Burghersh, William Sterndale Bennett, Hubert Parry, Charles Villiers
Stanford
Danutė Petrauskaitė
Pomen litovskih društev
za razvoj nacionalne glasbene kulture in državnosti
19. stoletje je bilo v Litvi obdobje, ki je trajalo od tretje delitve Republike
obeh narodov do prve svetovne vojne. V tem času se je izoblikoval sodob-
ni litovski narod, ki je z različnimi oblikami kulturnih gibanj tlakoval pot
ponovni vzpostavitvi neodvisne države. Kulturna društva so pri tem igra-
la veliko vlogo, saj so prvim litovskim izvajalcem in skladateljem zagotovi-
la pogoje, v katerih so lahko ustvarjali.
Prva glasbena društva so v Litvi ustanovili tujci, saj poklicnih domačih
glasbenikov takrat skoraj ni bilo. Ko so se društva začela širiti, so jim pre-
povedali izvajanje vseh litovskih dejavnosti, kot so tisk, ustanavljanje pos-
vetnih zborov ali javnih organizacij. Prva litovska kulturna društva so tako
začela nastajati na skrivaj, njihov razmah pa se je začel šele, ko so odpravi-
li prepoved tiskanja v latinici. Združevala so ljubitelje glasbe, njihov glavni
cilj pa je bil negovanje litovske narodne pripadnosti. Organizacije, v katerih
so bili poklicni glasbeniki, so se za razliko od društev posvečale predvsem
poglobljenemu razumevanju umetnosti, varstvu kulturne dediščine in sis-
tematičnemu glasbenemu izobraževanju.
Kulturna društva, kamor so se umeščala tudi glasbena društva, so nastajala
vsepovsod, kjer je živelo veliko Litovcev: v Nemčiji, Rusiji in ZDA. Čeprav
so se pogoji za delo društev v državah razlikovali, so bili cilji povsod ena-
ki: zaščita pred rusifikacijo, germanizacijo in amerikanizacijo s pesmimi,
ohranjanje svojega jezika, kulturnega izročila in običajev, izoblikovanje na-
cionalne identitete, zorenje želje po državnosti in osvoboditev Litve iz pri-
meža ruskega carstva.
Ključne besede: Litva, glasbena društva, zbor, Rusija, Nemčija, ZDA
465
tev v Kraljičino dvorano v osrednjem Londonu leta 1894 je pomagala pre-
oblikovati ugled in status Filharmonične družbe. Kljub nenehnim umetni-
škim in finančnim težavam je londonska Filharmonična družba zagotovila
svoj prispevek pri renesansi britanskih skladateljev in leta 1913 postala Kra-
ljeva filharmonična družba.
Ključne besede: Londonska Filharmonična družba, Cipriani Potter, Lord
Burghersh, William Sterndale Bennett, Hubert Parry, Charles Villiers
Stanford
Danutė Petrauskaitė
Pomen litovskih društev
za razvoj nacionalne glasbene kulture in državnosti
19. stoletje je bilo v Litvi obdobje, ki je trajalo od tretje delitve Republike
obeh narodov do prve svetovne vojne. V tem času se je izoblikoval sodob-
ni litovski narod, ki je z različnimi oblikami kulturnih gibanj tlakoval pot
ponovni vzpostavitvi neodvisne države. Kulturna društva so pri tem igra-
la veliko vlogo, saj so prvim litovskim izvajalcem in skladateljem zagotovi-
la pogoje, v katerih so lahko ustvarjali.
Prva glasbena društva so v Litvi ustanovili tujci, saj poklicnih domačih
glasbenikov takrat skoraj ni bilo. Ko so se društva začela širiti, so jim pre-
povedali izvajanje vseh litovskih dejavnosti, kot so tisk, ustanavljanje pos-
vetnih zborov ali javnih organizacij. Prva litovska kulturna društva so tako
začela nastajati na skrivaj, njihov razmah pa se je začel šele, ko so odpravi-
li prepoved tiskanja v latinici. Združevala so ljubitelje glasbe, njihov glavni
cilj pa je bil negovanje litovske narodne pripadnosti. Organizacije, v katerih
so bili poklicni glasbeniki, so se za razliko od društev posvečale predvsem
poglobljenemu razumevanju umetnosti, varstvu kulturne dediščine in sis-
tematičnemu glasbenemu izobraževanju.
Kulturna društva, kamor so se umeščala tudi glasbena društva, so nastajala
vsepovsod, kjer je živelo veliko Litovcev: v Nemčiji, Rusiji in ZDA. Čeprav
so se pogoji za delo društev v državah razlikovali, so bili cilji povsod ena-
ki: zaščita pred rusifikacijo, germanizacijo in amerikanizacijo s pesmimi,
ohranjanje svojega jezika, kulturnega izročila in običajev, izoblikovanje na-
cionalne identitete, zorenje želje po državnosti in osvoboditev Litve iz pri-
meža ruskega carstva.
Ključne besede: Litva, glasbena društva, zbor, Rusija, Nemčija, ZDA
465
