Page 470 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 470
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Lana Šehović
Obiski dunajskih pevskih društev v Sarajevu – priložnost za
preoblikovanje koncertne dejavnosti, za katero so skrbela
lokalna društva konec 19. stoletja?
Pevska društva so se v glasbenem življenju Sarajeva ter Bosne in Herce-
govine začela pojavljati konec 19. stoletja. Zamisli za nastanek društev so
vzniknile že v prvih letih okupacije, pobudniki pa so bili izključno pri-
seljenci in uradniki režima. Prva društva so bila tako mednarodno obar-
vana, sestavljali pa so jih priseljenci z vseh delov cesarstva, ki so si priza-
devali obogatiti svoje družbeno življenje in zapolniti prosti čas. Oblasti so
bile naklonjene delu mednarodnih društev, saj so spodbujala vrednote, ki
jih je podpiral tudi sam avstroogrski politični aparat. Poseben pomen med
mednarodnimi društvi je imelo društvo Männergesangverein (1887), ki je
postalo središče sarajevske ljubiteljske glasbene dejavnosti. Imelo je tesne
povezave s sorodnimi dunajskimi društvi, kot sta bili Gesangverein Öster-
reichischer Eisenbahnbeamter in Wiener Schubertbund, ki jih je Sarajevo
večkrat gostilo v sodelovanju z lokalnimi pevskimi zbori. Dunajska društva
so bila izvrsten primer povezovanja, zato so lokalni organi upali, da bodo
takšnemu zgledu sledila tudi lokalna nacionalna društva. Pozitivne učin-
ke obiskov lahko prepoznamo v protokolu, ki so ga pripravili in začeli upo-
rabljati tudi za obiske drugih društev, ki so po letu 1892 redno obiskova-
la Sarajevo: na primer hrvaško pevsko društvo Kolo, dubrovniško pevsko
društvo Gundulić, beograjsko pevsko društvo in akademsko pevsko dru-
štvo Obilić.
Ključne besede: Sarajevo, Avstro-Ogrska, glasbeno življenje, pevska društva,
dunajska pevska društva
Katja Škrubej
Temelj svobodne države je svobodno (glasbeno) društvo?
Kontinuitete in prelomi po 1849/1867 na Dunaju
in v Ljubljani: prispevek k zgodovini orkestra kot društva
V zgodovini glasbenih društev v Habsburški monarhiji so bile z Zakonom
o društvih iz 1867 napovedane ključne spremembe, obljubljene že v revolu-
cionarnem letu 1848. Bistvena razlika med društvi pred in po letu 1867 je
bila ne glede na kontinuiteto v starih poimenovanjih ta, da so iz krovnega
zakonskega pojma izključili vsa tista društva, katerih namen je bil ustvar-
janja dobička. Kljub domnevni liberalnosti Zakona iz leta 1867 ni z ozirom
na pravico do zbiranja prišlo do nobene bistvene spremembe glede pravice
468
Lana Šehović
Obiski dunajskih pevskih društev v Sarajevu – priložnost za
preoblikovanje koncertne dejavnosti, za katero so skrbela
lokalna društva konec 19. stoletja?
Pevska društva so se v glasbenem življenju Sarajeva ter Bosne in Herce-
govine začela pojavljati konec 19. stoletja. Zamisli za nastanek društev so
vzniknile že v prvih letih okupacije, pobudniki pa so bili izključno pri-
seljenci in uradniki režima. Prva društva so bila tako mednarodno obar-
vana, sestavljali pa so jih priseljenci z vseh delov cesarstva, ki so si priza-
devali obogatiti svoje družbeno življenje in zapolniti prosti čas. Oblasti so
bile naklonjene delu mednarodnih društev, saj so spodbujala vrednote, ki
jih je podpiral tudi sam avstroogrski politični aparat. Poseben pomen med
mednarodnimi društvi je imelo društvo Männergesangverein (1887), ki je
postalo središče sarajevske ljubiteljske glasbene dejavnosti. Imelo je tesne
povezave s sorodnimi dunajskimi društvi, kot sta bili Gesangverein Öster-
reichischer Eisenbahnbeamter in Wiener Schubertbund, ki jih je Sarajevo
večkrat gostilo v sodelovanju z lokalnimi pevskimi zbori. Dunajska društva
so bila izvrsten primer povezovanja, zato so lokalni organi upali, da bodo
takšnemu zgledu sledila tudi lokalna nacionalna društva. Pozitivne učin-
ke obiskov lahko prepoznamo v protokolu, ki so ga pripravili in začeli upo-
rabljati tudi za obiske drugih društev, ki so po letu 1892 redno obiskova-
la Sarajevo: na primer hrvaško pevsko društvo Kolo, dubrovniško pevsko
društvo Gundulić, beograjsko pevsko društvo in akademsko pevsko dru-
štvo Obilić.
Ključne besede: Sarajevo, Avstro-Ogrska, glasbeno življenje, pevska društva,
dunajska pevska društva
Katja Škrubej
Temelj svobodne države je svobodno (glasbeno) društvo?
Kontinuitete in prelomi po 1849/1867 na Dunaju
in v Ljubljani: prispevek k zgodovini orkestra kot društva
V zgodovini glasbenih društev v Habsburški monarhiji so bile z Zakonom
o društvih iz 1867 napovedane ključne spremembe, obljubljene že v revolu-
cionarnem letu 1848. Bistvena razlika med društvi pred in po letu 1867 je
bila ne glede na kontinuiteto v starih poimenovanjih ta, da so iz krovnega
zakonskega pojma izključili vsa tista društva, katerih namen je bil ustvar-
janja dobička. Kljub domnevni liberalnosti Zakona iz leta 1867 ni z ozirom
na pravico do zbiranja prišlo do nobene bistvene spremembe glede pravice
468
