Page 472 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 472
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Jernej Weiss
Zasluge čeških glasbenikov za oživitev glasbene dediščine
Jacobusa Handla Gallusa na Slovenskem
V referatu je predstavljen prispevek posameznih čeških glasbenikov, ki so
v začetku 90. let 19. stoletja spodbudili oživitev glasbene dediščine Iaco-
busa Handla Gallusa na Slovenskem. Tako Glasbena matica Ljubljana kot
ljubljansko Cecilijino društvo, dve poleg Filharmonične družbe v Ljublja-
ni tedaj osrednji glasbeni ustanovi na Slovenskem, sta imeli v svojih vrstah
številne češke glasbenike. Ti so med drugim s svojim vsestranskim delova-
njem odločilno prispevali tudi k realizaciji dveh zgodovinskih koncertov,
ki pri nas naznanjata začetek ponovnega odkritja Gallusa. Tako koncerta
ob 300. obletnici skladateljeve smrti v ljubljanski stolnici, na katerem je 12.
julija 1891 pod vodstvom Antona Foersterja zazvenela Gallusova parodična
maša Missa super Elisabeth Zachariae (SQM 6), kot znamenitega koncerta
skladateljevih motetov in moralij 9. junija 1892 v Redutni dvorani v izvedbi
zbora Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Mateja Hubada. Prav s pri-
pravo in izvedbo obeh koncertnih dogodkov kot tudi drugih spremljeval-
nih prireditev so posamezni češki glasbeniki pomembno prispevali k za-
vesti o tradiciji in kontinuiteti umetniške glasbe na Slovenskem. Tudi sicer
je bilo delovanje Glasbene matice Ljubljana kot tudi tamkajšnjega Ceciliji-
nega društva močno odvisno od čeških glasbenikov, ki so nekakšen vezni
člen med omenjenima ustanovama ter drugimi glasbenimi društvi pri nas.
Ključne besede: Jacobus Handl Gallus, Glasbena matica, češki glasbeniki
Katarina Zadnik
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje
od ustanovitve Glasbene matice do Akademije za glasbo
Glasbenoteoretični predmeti so vselej imeli pomembno vlogo pri spod-
bujanju celostnega razvoja glasbenika. Potrebe po predmetnih področjih
harmonija in kontrapunkt, ki sta bila del predmetnika glasbene šole pri
Glasbeni matici, so se porajale že pred ustanovitvijo omenjene inštitucije.
Tendence po usposabljanju v okviru teh dveh disciplin so se prvič izrazito
izrazile z izdajo učbenika Antona Foersterja, leta 1881. Kljub nizkemu intere
su in številu učencev, se je predmet harmonija, v primerjavi s predmetom kon
trapunkt stalno in kontinuirano izvajal v glasbeni šoli Glasbene matice vse do
ustanovitve ljubljanskega konservatorija (1919). Predmetnik konservatorija je ob
ostalih šolah umeščal tudi Šolo za glasbeno teorijo, ki je obsegala elementar-
no teorijo, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo. Z podržavljenjem kon-
470
Jernej Weiss
Zasluge čeških glasbenikov za oživitev glasbene dediščine
Jacobusa Handla Gallusa na Slovenskem
V referatu je predstavljen prispevek posameznih čeških glasbenikov, ki so
v začetku 90. let 19. stoletja spodbudili oživitev glasbene dediščine Iaco-
busa Handla Gallusa na Slovenskem. Tako Glasbena matica Ljubljana kot
ljubljansko Cecilijino društvo, dve poleg Filharmonične družbe v Ljublja-
ni tedaj osrednji glasbeni ustanovi na Slovenskem, sta imeli v svojih vrstah
številne češke glasbenike. Ti so med drugim s svojim vsestranskim delova-
njem odločilno prispevali tudi k realizaciji dveh zgodovinskih koncertov,
ki pri nas naznanjata začetek ponovnega odkritja Gallusa. Tako koncerta
ob 300. obletnici skladateljeve smrti v ljubljanski stolnici, na katerem je 12.
julija 1891 pod vodstvom Antona Foersterja zazvenela Gallusova parodična
maša Missa super Elisabeth Zachariae (SQM 6), kot znamenitega koncerta
skladateljevih motetov in moralij 9. junija 1892 v Redutni dvorani v izvedbi
zbora Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom Mateja Hubada. Prav s pri-
pravo in izvedbo obeh koncertnih dogodkov kot tudi drugih spremljeval-
nih prireditev so posamezni češki glasbeniki pomembno prispevali k za-
vesti o tradiciji in kontinuiteti umetniške glasbe na Slovenskem. Tudi sicer
je bilo delovanje Glasbene matice Ljubljana kot tudi tamkajšnjega Ceciliji-
nega društva močno odvisno od čeških glasbenikov, ki so nekakšen vezni
člen med omenjenima ustanovama ter drugimi glasbenimi društvi pri nas.
Ključne besede: Jacobus Handl Gallus, Glasbena matica, češki glasbeniki
Katarina Zadnik
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje
od ustanovitve Glasbene matice do Akademije za glasbo
Glasbenoteoretični predmeti so vselej imeli pomembno vlogo pri spod-
bujanju celostnega razvoja glasbenika. Potrebe po predmetnih področjih
harmonija in kontrapunkt, ki sta bila del predmetnika glasbene šole pri
Glasbeni matici, so se porajale že pred ustanovitvijo omenjene inštitucije.
Tendence po usposabljanju v okviru teh dveh disciplin so se prvič izrazito
izrazile z izdajo učbenika Antona Foersterja, leta 1881. Kljub nizkemu intere
su in številu učencev, se je predmet harmonija, v primerjavi s predmetom kon
trapunkt stalno in kontinuirano izvajal v glasbeni šoli Glasbene matice vse do
ustanovitve ljubljanskega konservatorija (1919). Predmetnik konservatorija je ob
ostalih šolah umeščal tudi Šolo za glasbeno teorijo, ki je obsegala elementar-
no teorijo, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo. Z podržavljenjem kon-
470
