Page 468 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 468
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Vlasta Stavbar
Doba čitalniškega rodoljubja:
Slovanska čitalnica v Mariboru
Pomlad narodov je povzročila razmah slovenskih kulturnih in politič-
nih dejavnosti. Vzniknili so slovenski politični časniki, literarni časopisi.
Postavljene so bile zahteve po lastni univerzi za Slovence, po slovenskih šo-
lah in rabi slovenščine v javnosti. Vsa kulturna prizadevanja maloštevilne-
ga in gospodarsko šibkega slovenskega meščanstva so bila kratkega veka.
Šele po obnovljeni ustavnosti leta 1861 sledimo razmahu čitalniškega gi-
banja na Slovenskem. Njegovi najpomembnejši pobudniki so bili staroslo-
venci, med njimi dr. Janez Bleiweis s svojim krogom prvakov, kot sta bila
dr. Toman in dr. Costa. Vodili so previdno politiko, nagnjeno h kompro-
misom. Po vzoru hrvaških »čitaonic« so začeli s pobudami, objavljenimi v
Novicah, razmišljati o čitalnicah na Slovenskem. Prva je bila ustanovljena
29. januarja 1861 v Trstu, druga pa 17. julija 1861 v Mariboru. Šele oktobra
1861 so ustanovili čitalnico v Ljubljani. Potem so sledila še druga mesta na
Slovenskem. Čitalnice so postale nosilke kulturnega razvoja v drugi polo-
vici 19. stoletja. V njih so budili in utrjevali narodno zavest in pospeševali
uporabo slovenskega jezika. Zanimanje med Slovenci so ustvarjali z razgi-
banim društvenim delovanjem, s poudarkom na kulturnem in družbenem
življenju in narodno-političnem prebujanju. Seznanjali so se z literaturo,
glasbenimi in gledališkimi deli, zgodovino in razpravljali tudi o političnih
vprašanjih, čeprav so slednje v svojih pravilih izključili. Najpomembnejši
pomen čitalniških prireditev, imenovanih bésede, je bilo narodno prebu-
janje, ki je bilo posebej poudarjeno tudi v uvodnih nagovorih. Čitalnice so
v večini obiskovali meščani in inteligenca. Šele v zadnjem obdobju čitalni-
škega gibanja (1890–1900), razen na Primorskem, so se ustanavljale tudi na
podeželju. Poleg družabnega programa so imele razvito glasbeno in gleda-
liško dejavnost, predavanja in govore ter druge dejavnosti, med katerimi je
imela posebno mesto čitalniška knjižnica.
Pomembno vlogo v slovenskem čitalniškem gibanju je imela tudi maribor-
ska Slovanska čitalnica. Njena bogata rokopisna zapuščina, ohranjena v
Univerzitetni knjižnici Maribor, nudi vpogled v raznovrsten program nje-
nega delovanja ter vlogo v razvoju slovenske kulture v Mariboru in okolici.
Ključne besede: Slovenci, čitalnice, čitalniško gibanje, Slovanska čitalnica v
Mariboru, 19. stoletje
466
Vlasta Stavbar
Doba čitalniškega rodoljubja:
Slovanska čitalnica v Mariboru
Pomlad narodov je povzročila razmah slovenskih kulturnih in politič-
nih dejavnosti. Vzniknili so slovenski politični časniki, literarni časopisi.
Postavljene so bile zahteve po lastni univerzi za Slovence, po slovenskih šo-
lah in rabi slovenščine v javnosti. Vsa kulturna prizadevanja maloštevilne-
ga in gospodarsko šibkega slovenskega meščanstva so bila kratkega veka.
Šele po obnovljeni ustavnosti leta 1861 sledimo razmahu čitalniškega gi-
banja na Slovenskem. Njegovi najpomembnejši pobudniki so bili staroslo-
venci, med njimi dr. Janez Bleiweis s svojim krogom prvakov, kot sta bila
dr. Toman in dr. Costa. Vodili so previdno politiko, nagnjeno h kompro-
misom. Po vzoru hrvaških »čitaonic« so začeli s pobudami, objavljenimi v
Novicah, razmišljati o čitalnicah na Slovenskem. Prva je bila ustanovljena
29. januarja 1861 v Trstu, druga pa 17. julija 1861 v Mariboru. Šele oktobra
1861 so ustanovili čitalnico v Ljubljani. Potem so sledila še druga mesta na
Slovenskem. Čitalnice so postale nosilke kulturnega razvoja v drugi polo-
vici 19. stoletja. V njih so budili in utrjevali narodno zavest in pospeševali
uporabo slovenskega jezika. Zanimanje med Slovenci so ustvarjali z razgi-
banim društvenim delovanjem, s poudarkom na kulturnem in družbenem
življenju in narodno-političnem prebujanju. Seznanjali so se z literaturo,
glasbenimi in gledališkimi deli, zgodovino in razpravljali tudi o političnih
vprašanjih, čeprav so slednje v svojih pravilih izključili. Najpomembnejši
pomen čitalniških prireditev, imenovanih bésede, je bilo narodno prebu-
janje, ki je bilo posebej poudarjeno tudi v uvodnih nagovorih. Čitalnice so
v večini obiskovali meščani in inteligenca. Šele v zadnjem obdobju čitalni-
škega gibanja (1890–1900), razen na Primorskem, so se ustanavljale tudi na
podeželju. Poleg družabnega programa so imele razvito glasbeno in gleda-
liško dejavnost, predavanja in govore ter druge dejavnosti, med katerimi je
imela posebno mesto čitalniška knjižnica.
Pomembno vlogo v slovenskem čitalniškem gibanju je imela tudi maribor-
ska Slovanska čitalnica. Njena bogata rokopisna zapuščina, ohranjena v
Univerzitetni knjižnici Maribor, nudi vpogled v raznovrsten program nje-
nega delovanja ter vlogo v razvoju slovenske kulture v Mariboru in okolici.
Ključne besede: Slovenci, čitalnice, čitalniško gibanje, Slovanska čitalnica v
Mariboru, 19. stoletje
466
