Page 471 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 471
povzetki
oblasti do nadzora. Pomembna sprememba pa se je nanašala na pravico do
združevanja, saj je zakon glede ustanovitve društva predhodni koncesijski
model nadomestil s prijavnim. V prispevku obravnavam različne primere
strategij prilagoditve na to novo pravno realnost z naslednjimi zaključki.
Filharmonična družba v Ljubljani, v zvezi s katero je predstavljena tudi hi-
poteza, ki presprašuje njeno lastno samorazumevanje glede geneze že v letu
1702, se je v 19. stoletju konformno prilagajala vsaki državni zakonski refor-
mi s spreminjanjem svojega statuta. Po drugi strani so Dunajski filharmo-
niki ubrali drugačno strategijo. Zase so iznašli povsem sui generis organi-
zacijsko obliko, ki jim je dovoljevala, da so razvijali vrsto samouprave, ki je
Zakon 1867 še ni dopuščal. Tudi v Ljubljani pa so posebne strategije prila-
goditve razvijali tako člani društva prve Slovenske filharmonije kot društva
Glasbene matice v zvezi z Orkestralnim društvom, v večini pravniki, ki so
svojim ustvarjalnim pravnim razmišljanjem skušali prispevati k premago-
vanju težkih izzivov, kako v okvir že obstoječih organizacijskih oblik pri-
merno vključiti večje orkestrske korpuse. Kot značilen primer tega, preds-
tavim idejo »rahlega stika« pravnika in pisatelja Milčinskega. Na koncu kot
primer za obratni pogled z vidika posameznika kot člana društva preds-
tavim kompleksne izkušnje Karla Jeraja, obenem s predstavitvijo nekate-
rih novih dejstvenih dognanj, delno v ilustracijo nadvse primerne metafo-
re Rudolfa Andrejke o društvu kot »ojačeni osebi«.
Ključne besede: Društvo, orkester, Filharmonična družba, Slovenska filhar-
monija, Dunajski filharmoniki, Karel Jeraj
Viktor Velek
Matej Hubad v okviru glasbenega življenja slovanskih
društev na Dunaju
Članek predstavlja delo slovenskega zborovodje, učitelja in organizator-
ja Mateja Hubada v Slovanskem pevskem društvu na Dunaju. Enako po-
membna je tudi ocena pomena, ki sta ga imela koncerta slovenskega zbora
Glasbena matica leta 1896 na Dunaju – to je bil velik mejnik za zgodovino
Glasbene matice in dunajsko slovansko zborovsko življenje. Hubada preds-
tavimo z različnih vidikov: kot avtorja skladb, ki so jih izvajali na Duna-
ju, kot zborskega pevca in zborovodjo. Članek oriše tudi stike, ki jih je imel
s Slovani na Dunaju, in pove več o skladbah, ki so shranjene v arhivih du-
najskih slovanskih društev. Predstavljen je tudi odziv v tiskanih medijih
[čeških, češko-dunajskih, nemških na Dunaju], ki so ga sprožile Hubado-
ve dejavnosti.
Ključne besede: Matej Hubad, glasba, slovanska društva na Dunaju, zbor
469
oblasti do nadzora. Pomembna sprememba pa se je nanašala na pravico do
združevanja, saj je zakon glede ustanovitve društva predhodni koncesijski
model nadomestil s prijavnim. V prispevku obravnavam različne primere
strategij prilagoditve na to novo pravno realnost z naslednjimi zaključki.
Filharmonična družba v Ljubljani, v zvezi s katero je predstavljena tudi hi-
poteza, ki presprašuje njeno lastno samorazumevanje glede geneze že v letu
1702, se je v 19. stoletju konformno prilagajala vsaki državni zakonski refor-
mi s spreminjanjem svojega statuta. Po drugi strani so Dunajski filharmo-
niki ubrali drugačno strategijo. Zase so iznašli povsem sui generis organi-
zacijsko obliko, ki jim je dovoljevala, da so razvijali vrsto samouprave, ki je
Zakon 1867 še ni dopuščal. Tudi v Ljubljani pa so posebne strategije prila-
goditve razvijali tako člani društva prve Slovenske filharmonije kot društva
Glasbene matice v zvezi z Orkestralnim društvom, v večini pravniki, ki so
svojim ustvarjalnim pravnim razmišljanjem skušali prispevati k premago-
vanju težkih izzivov, kako v okvir že obstoječih organizacijskih oblik pri-
merno vključiti večje orkestrske korpuse. Kot značilen primer tega, preds-
tavim idejo »rahlega stika« pravnika in pisatelja Milčinskega. Na koncu kot
primer za obratni pogled z vidika posameznika kot člana društva preds-
tavim kompleksne izkušnje Karla Jeraja, obenem s predstavitvijo nekate-
rih novih dejstvenih dognanj, delno v ilustracijo nadvse primerne metafo-
re Rudolfa Andrejke o društvu kot »ojačeni osebi«.
Ključne besede: Društvo, orkester, Filharmonična družba, Slovenska filhar-
monija, Dunajski filharmoniki, Karel Jeraj
Viktor Velek
Matej Hubad v okviru glasbenega življenja slovanskih
društev na Dunaju
Članek predstavlja delo slovenskega zborovodje, učitelja in organizator-
ja Mateja Hubada v Slovanskem pevskem društvu na Dunaju. Enako po-
membna je tudi ocena pomena, ki sta ga imela koncerta slovenskega zbora
Glasbena matica leta 1896 na Dunaju – to je bil velik mejnik za zgodovino
Glasbene matice in dunajsko slovansko zborovsko življenje. Hubada preds-
tavimo z različnih vidikov: kot avtorja skladb, ki so jih izvajali na Duna-
ju, kot zborskega pevca in zborovodjo. Članek oriše tudi stike, ki jih je imel
s Slovani na Dunaju, in pove več o skladbah, ki so shranjene v arhivih du-
najskih slovanskih društev. Predstavljen je tudi odziv v tiskanih medijih
[čeških, češko-dunajskih, nemških na Dunaju], ki so ga sprožile Hubado-
ve dejavnosti.
Ključne besede: Matej Hubad, glasba, slovanska društva na Dunaju, zbor
469
