Page 469 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 469
povzetki
Michal Ščepán
Glasbena društva in njihov položaj
v glasbenem življenju Bratislave 19. stoletja
Konec 18. stoletja je Bratislava izgubila naziv madžarske prestolnice, kar je
znatno vplivalo na tamkajšnje glasbeno življenje. Osrednja oblast se je pre-
selila v Budo, z njo pa tudi večji del posvetne in cerkvene aristokracije, ki je
do takrat z mecenstvom pomembno vplivala na glasbene dogodke v mestu.
Čeprav glasbeno dogajanje ni povsem zamrlo, je v naslednjem stoletju glav-
no vlogo v njegovem razvoju prevzela buržoazija. Kulturne potrebe njego-
vih predstavnikov so pripeljale do nove oblike glasbene ustanove – glas-
benega društva. V 19. stoletju je bilo v Bratislavi dejavnih več glasbenih
društev, ki so služila različnim namenom: od družbenih do izobraževalnih
in seveda tudi umetniških. Najbolj razširjena oblika glasbenega društva je
bil zbor, še posebej v drugi polovici stoletja. Zbora Pressburger Liedertafel
in Pressburger Singverein sta bila sicer ljubiteljska, vendar sta dosegla vi-
soko raven umetniškega ustvarjanja skupaj z drugimi zbori delavskih dru-
štev, kot sta bila Typographenbund. Društvo Pressburger Kirchenmusikve-
rein zu St. Martin je bilo eno glavnih v bratislavskem glasbenem življenju
zaradi različnih funkcij, ki jih je opravljalo. Čeprav je bilo društvo cerkve-
no, se pri ustvarjanju niso omejili le na versko glasbo, temveč tudi na pos-
vetno, vključno z glasbeno dramo. Našteta glasbena društva so povezovali
skupni zborovodje, kot so bili Anton Strehlen, Josef Kumlik, Karl Mayrber-
ger in Eugen Kossow. Njihovi glasbeni okusi niso vplivali le na sestavo re-
pertoarja, temveč tudi na podporo, ki so jo izrekali izbranim skladateljem,
zlasti Franzu Lisztu. Znani tuji glasbeniki so pogosto nastopali na koncer-
tih kot gostujoči solisti, s čimer so prireditvam vtisnili pečat pomembnega
družbenega dogodka.
Članek obravnava glasbena društva v Bratislavi v 19. stoletju in se osredo-
toča na njihovo ustanavljanje, primerjavo ter stike s tujimi ustanovami in
osebnostmi.
Ključne besede: Bratislava, glasbeno življenje, glasbena društva, zborovod-
ja, zbori, repertoar
467
Michal Ščepán
Glasbena društva in njihov položaj
v glasbenem življenju Bratislave 19. stoletja
Konec 18. stoletja je Bratislava izgubila naziv madžarske prestolnice, kar je
znatno vplivalo na tamkajšnje glasbeno življenje. Osrednja oblast se je pre-
selila v Budo, z njo pa tudi večji del posvetne in cerkvene aristokracije, ki je
do takrat z mecenstvom pomembno vplivala na glasbene dogodke v mestu.
Čeprav glasbeno dogajanje ni povsem zamrlo, je v naslednjem stoletju glav-
no vlogo v njegovem razvoju prevzela buržoazija. Kulturne potrebe njego-
vih predstavnikov so pripeljale do nove oblike glasbene ustanove – glas-
benega društva. V 19. stoletju je bilo v Bratislavi dejavnih več glasbenih
društev, ki so služila različnim namenom: od družbenih do izobraževalnih
in seveda tudi umetniških. Najbolj razširjena oblika glasbenega društva je
bil zbor, še posebej v drugi polovici stoletja. Zbora Pressburger Liedertafel
in Pressburger Singverein sta bila sicer ljubiteljska, vendar sta dosegla vi-
soko raven umetniškega ustvarjanja skupaj z drugimi zbori delavskih dru-
štev, kot sta bila Typographenbund. Društvo Pressburger Kirchenmusikve-
rein zu St. Martin je bilo eno glavnih v bratislavskem glasbenem življenju
zaradi različnih funkcij, ki jih je opravljalo. Čeprav je bilo društvo cerkve-
no, se pri ustvarjanju niso omejili le na versko glasbo, temveč tudi na pos-
vetno, vključno z glasbeno dramo. Našteta glasbena društva so povezovali
skupni zborovodje, kot so bili Anton Strehlen, Josef Kumlik, Karl Mayrber-
ger in Eugen Kossow. Njihovi glasbeni okusi niso vplivali le na sestavo re-
pertoarja, temveč tudi na podporo, ki so jo izrekali izbranim skladateljem,
zlasti Franzu Lisztu. Znani tuji glasbeniki so pogosto nastopali na koncer-
tih kot gostujoči solisti, s čimer so prireditvam vtisnili pečat pomembnega
družbenega dogodka.
Članek obravnava glasbena društva v Bratislavi v 19. stoletju in se osredo-
toča na njihovo ustanavljanje, primerjavo ter stike s tujimi ustanovami in
osebnostmi.
Ključne besede: Bratislava, glasbeno življenje, glasbena društva, zborovod-
ja, zbori, repertoar
467
