Page 289 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 289
povzetki
Borut Smrekar
Kaj se dogaja z glasbeno kritiko?
Zunanji znaki spreminjanja vloge in pomena umetnostne kritike se kažejo
v splošnem krčenju in izginjanju kulturnih vsebin v medijih, kjer so bile si-
cer desetletja stalnica. Dejstvo pa je, da se spreminja tudi sama vsebina kri-
tike. Vse bolj opazno je izginjanje kritičnega presojanja. Gre za širši druž-
ben pojav, ki ni omejen zgolj na klasično umetnostno področje. Vzroki za
tak razvoj so kompleksni in se nahajajo tako v globokih družbenih spre-
membah, v pojavu novih medijev kot tudi v pretirani prilagodljivosti kriti-
kov. Prevladuje mnenje, da gre za interakcijo različnih družbenih dogajanj.
Začetek tega razvoja lahko postavimo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja v
čas revolucije pop kulture in njene postopne uveljavitve kot družbenega in
kulturnega »main-sreama«. Nadalje je internet omogočil psevdo demokra-
tizacijo kritike. Kritike lahko piše vsak in jih objavlja na svojem blogu. Pri
tem je odstotna selekcija, kakršno so nekoč nujno izvajali časopisi pri anga-
žiranju kritikov. S tem je bralec obkrožen z množico mnenj, pri katerih ni
mogoče jasno razlikovati njihove relevantnosti. Prav tako igra pomembno
vlogo pri usodi umetnostne kritike kapital, še zlasti v obdobju po padcu že-
lezne zavese. Umetnost je v zahodnem svetu postala predvsem in zlasti po-
sel. Kakovost se vse bolj pogosto ne meri več z estetskimi kriteriji, pač pa z
donosnostjo in zlagoma postaja popularnost temeljno vrednostno merilo.
Ob brisanju kakovostnih meril in vsemogočni prevladi kapitala v vseh po-
rah družbenega življenja je »kritika droben del ekologije glasbenega posla,
vendar bistveni del«.
Ključne besede: kritika, glasba, umetnost, tabloidizacija
Viktor Velek
Emil Břetislav Lvovský (1857–1910): Kdo je bil najostrejši kritik
Antona Dvořáka na Dunaju?
Študija je prvi poskus celovite biografije pomembne osebnosti češke in av-
strijske glasbene publicistike na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V uvodu oriše
stanje raziskav in poda osnovne biografske podatke. Soočanje s starejšimi
slovarskimi gesli je privedlo do številnih dopolnitev, izboljšav in poprav-
kov, hkrati pa je sprožilo več hipotez na področjih, kjer je življenje Bře-
tislava Lvovskega še vedno premalo dokumentirano. Njegove aktivnosti
v Lvovu, na Dunaju in v Berlinu so predstavljene kronološko. Podrobno
je predstavljeno njegovo novinarsko delo za praško glasbeno revijo Dali-
bor (poročila iz Lvova in Dunaja); v primeru revije Österreichische Musik–
289
Borut Smrekar
Kaj se dogaja z glasbeno kritiko?
Zunanji znaki spreminjanja vloge in pomena umetnostne kritike se kažejo
v splošnem krčenju in izginjanju kulturnih vsebin v medijih, kjer so bile si-
cer desetletja stalnica. Dejstvo pa je, da se spreminja tudi sama vsebina kri-
tike. Vse bolj opazno je izginjanje kritičnega presojanja. Gre za širši druž-
ben pojav, ki ni omejen zgolj na klasično umetnostno področje. Vzroki za
tak razvoj so kompleksni in se nahajajo tako v globokih družbenih spre-
membah, v pojavu novih medijev kot tudi v pretirani prilagodljivosti kriti-
kov. Prevladuje mnenje, da gre za interakcijo različnih družbenih dogajanj.
Začetek tega razvoja lahko postavimo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja v
čas revolucije pop kulture in njene postopne uveljavitve kot družbenega in
kulturnega »main-sreama«. Nadalje je internet omogočil psevdo demokra-
tizacijo kritike. Kritike lahko piše vsak in jih objavlja na svojem blogu. Pri
tem je odstotna selekcija, kakršno so nekoč nujno izvajali časopisi pri anga-
žiranju kritikov. S tem je bralec obkrožen z množico mnenj, pri katerih ni
mogoče jasno razlikovati njihove relevantnosti. Prav tako igra pomembno
vlogo pri usodi umetnostne kritike kapital, še zlasti v obdobju po padcu že-
lezne zavese. Umetnost je v zahodnem svetu postala predvsem in zlasti po-
sel. Kakovost se vse bolj pogosto ne meri več z estetskimi kriteriji, pač pa z
donosnostjo in zlagoma postaja popularnost temeljno vrednostno merilo.
Ob brisanju kakovostnih meril in vsemogočni prevladi kapitala v vseh po-
rah družbenega življenja je »kritika droben del ekologije glasbenega posla,
vendar bistveni del«.
Ključne besede: kritika, glasba, umetnost, tabloidizacija
Viktor Velek
Emil Břetislav Lvovský (1857–1910): Kdo je bil najostrejši kritik
Antona Dvořáka na Dunaju?
Študija je prvi poskus celovite biografije pomembne osebnosti češke in av-
strijske glasbene publicistike na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V uvodu oriše
stanje raziskav in poda osnovne biografske podatke. Soočanje s starejšimi
slovarskimi gesli je privedlo do številnih dopolnitev, izboljšav in poprav-
kov, hkrati pa je sprožilo več hipotez na področjih, kjer je življenje Bře-
tislava Lvovskega še vedno premalo dokumentirano. Njegove aktivnosti
v Lvovu, na Dunaju in v Berlinu so predstavljene kronološko. Podrobno
je predstavljeno njegovo novinarsko delo za praško glasbeno revijo Dali-
bor (poročila iz Lvova in Dunaja); v primeru revije Österreichische Musik–
289
