Page 281 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...
Najbolj izrazit primer pavz pri Srebotnjaku, ki so zapisane, njihova iz-
vedba pa je zaradi hitrosti izvedbe otežena, so akordi leve roke. Prvič se po-
javijo v osmem taktu Preludija št. 5. V istem preludiju zasledimo več osmin-
skih pavz med posameznimi motivi, na primer v 56. in 65. taktu, ki jih je
smiselno upoštevati. Ker je akord, ki je bil podlaga unisono liniji, že izzve-
nel, je hitra zadušitev možna. Hkrati pa na ta način omogočimo novemu
motivu jasnejši začetek. Pri Petriću je najbolj evidenten primer med 39. in
59. taktom Preludija, kjer so pavze uporabljene na drugo dobo po večglas-
nih akordih. V tem primeru bi se odločili za dušenje strun, saj je časa za
dušenje dovolj, pavze pa bodo naredile kontrast legato cantabile liniji leve
roke. Glede na opisane primere lahko sklepamo, da enotnega odgovora za
interpretacijo pavz ni. Skladbe se med seboj razlikujejo v tonaliteti, tak-
tovskem načinu, težavnosti, tempu, dinamiki, karakterju, hitrosti izvajanja
in interpretaciji. Vsaka izmed teh karakteristik skladbe pa vpliva na zmo-
žnost upoštevanja pavz pri izvedbi. V večini primerov, ko je pavza napisa-
na, bi bilo treba ugotoviti, zakaj jo je skladatelj zapisal, in vsaj delno zaduši-
ti zven harfe ali očistiti zven harmonije.

Hemiole in polimetrija
Tudi pri igranju hemiol se notni zapis in njihova izvedba pogosto razliku-
jeta. Izvajalci metruma hemiol ne spremenijo vedno, čeprav bi si skladatelji
tega želeli, drugače jih ne bi napisali. Izvedba hemiol od izvajalcev zahteva
visoko raven ritmične natančnosti, še posebno ker so pogosto uporabljene
kot spremljava glavni melodiji, kot je to opaziti v Srebotnjakovem Preludiju
št. 3 in Petrićevem Impromptuju. Gre za zahteven interpretativni izziv, saj
hemiola deluje kot odmik od osnovnega metruma.
Poleg hemiol oba skladatelja uporabljata polimetrijo, kjer se spremlja-
va pojavi v drugem taktovskem načinu kot melodija, kar dodatno pouda-
ri kontrast med različnimi glasbenimi elementi. Polimetrija zahteva neod-
visno igranje obeh rok, kar pogosto pri izvedbi ne pride do polnega izraza,
saj mnogi izvajalci podredijo spremljavo osnovnemu metrumu melodije.
Polimetrijo smo zasledili v Srebotnjakovem Preludiju št. 2 in Petrićevem
Impromptuju.
Hemiole in polimetrija so skladateljem omogočile večjo ritmično fle-
ksibilnost, vendar pa od izvajalcev zahtevajo poglobljeno razumevanje rit-
mične strukture. Učenje teh elementov zahteva prilagojene pedagoške pris-
tope, kot sta ločeno vadenje vsake roke ter uporaba govornih poudarkov za
obvladovanje različnih ritmičnih plasti. Poleg rednega obiskovanja solfeggia

281