Page 282 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 282

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
            je pomembno, da se izvajalci posvetijo oblikovni analizi skladb, saj ta raz-
            kriva vse polimetrične in hemiolske strukture, ki so brez natančne analize
            izvajalcem pogosto skrite.


                 Agogika
            Ob poučevanju dijakov smo ugotovili, da imajo največje težave z agogiko.
            Predvsem koliko zadržkov, pohitevanj in vdihov si lahko dovolijo, če v no-
            tah niso izrecno zapisani. Odgovor na to je najlažje dobiti z oblikovno ana-
            lizo skladb. Skladatelji svoje intence bolj ali manj očitno zapišejo v note bo-
            disi z oznakami tempa bodisi z uporabo pavz, fermat, legatur ali izraznih
            oznak. Srebotnjak je agogiko pogosto zapisal z izraznimi oznakami, kar je
            bilo omenjeno že pri analizi Preludija št. 4. Vdihe je nakazal tudi s pavza-
            mi, denimo v 7. taktu Preludija št. 2. Petrić je agogiko predstavil s števil-
            nimi zapisi sprememb tempa in izraznosti. V 84 taktih Preludija je deni-
            mo uporabil več kot petnajst oznak, med njimi tempo rubato, ritardando,
            a tempo, sostenuto, cantando, poco animato, poco rubato, allargando, meno
            mosso, accellerando, cantabile, recitando, lento, molto moderato, rallentan-
            do, largo itd.
                 O pomenu analize za navdihujočo interpretacijo je govoril že Walla-
            ce Berry:

                 Glasbena izkušnja je najbogatejša, ko so funkcionalni elementi oblike,
                 kontinuitete, vitalnosti in smeri jasno ozaveščeni z analizo in so osnova
                 za zavestno podlago resnično razsvetljujoče interpretacije. 23
                 Z obliko lahko razumemo samo strukturo glasbenega dela, motive in
            fraze. Kontinuiteta predstavlja tekoč razvoj v glasbenem delu, kjer se fra-
            ze logično povezujejo, prehodi med deli skladbe pa so tekoči. Vitalnost po-
            meni energijo dela in pomaga vzdrževati pozornost poslušalca. Smer pa je
            stalen občutek napredovanja proti določenemu cilju, ki je za dobro izved-
            bo pomemben. Vse to skupaj lahko razumemo kot osnovo za agogiko, ki jo
            bomo najbolje razumeli z jasno oblikovno analizo.

                 Dolgi akordi
            Pri dolgih akordih, ki nimajo zapisanega arpeggia, se interpretacije harfi-
            stov zelo razlikujejo. Nekateri jih vedno igrajo secco – sozvočno, drugi brisé
            – hitri arpeggii, nekateri pa želijo dolge arpeggie, značilne za romantični
            23   Wallace Berry,  Musical Structure and Performance (New Haven: Yale University
                 Press, 1989), 6.


            282
   277   278   279   280   281   282   283   284   285   286   287