Page 277 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah i. petrića in a. srebotnjaka ...

Notni primer 9: Preludij, 37.–45. takt.
Povzeto po: Ivo Petrić, Preludij in Scherzino za harfo (Frankfurt: Musikverlag Wilhelm
Zimmermann, 1954), 2.

Scherzino (1954)
Scherzino je razdeljen na tri dele: Allegretto uvod, dolg Un poco maesto-
so srednji del ter reprizo Un poco maestoso. Celotna skladba je napisana v
dvočetrtinskem taktovskem načinu.

Tabela 8: Oblikovni elementi skladbe Scherzino skladatelja Iva Petrića

TEMPO Allegretto Un poco maestoso Un poco maestoso
OBSEG 1.–14. takt 14.–66. takt 66.–89. takt
Glissando, melodi- Skrita melodija v desni
ja v levi roki, kvartno- roki, flažoleti, glissan- Variirana repriza,
POSEBNOSTI
-kvintni akordi, di, dinamični višek pomembnost oktav.
pomembnost oktav. v 62. taktu.

V Scherzinu moramo težiti k stalnemu občutku osminske pulzaci-
je, ki daje stavku statičnost. Pulzacija je včasih skrita v melodiji, drugič v
spremljavi. Na začetku skladbe je melodija v levi roki, zaradi česar ji je tre-
ba posvetiti več pozornosti, drugače osminska pulzacija v desni roki po-
zornost poslušalca hitro preusmeri nase. Kadar leva roka nima vloge sa-
mostojne melodije, je vedno napisana v oktavah, kvintah ali oktavah s
kvinto. Z oktavami v obeh rokah se v 14. taktu začne srednji del, ki se raz-
vije z melodijo desne roke, skrito med šestnajstinkami. Skladatelj jo iz-
postavi z vratovi in poudarki (22.–27. takt). Kot je bilo že omenjeno, je pri
Petriću pogosto dinamični višek skladbe vpeljan z glissandom v crescen-
du. V tej skladbi dinamični višek najdemo v 62. taktu. V 66. se začne tret-
ji del, ki predstavlja variirano reprizo, v kateri skladatelj uporabi nekate-
re dele z začetka skladbe.

277