Page 298 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 298

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
            V Lvovu je prvo in najpomembnejšo glasbeno izobrazbo dobil tudi Eduard
            Steuermann, in sicer se je iz Sambirja vozil na ure pri Vilému Kurzu. Pri
            njem se je šolal med letoma 1902 in 1910.
            Vplive lvovske šole je mogoče čutiti v interpretacijski stilistiki in repertoar-
            ski izbiri vseh omenjenih pianistov, ki jih je ta šola zaznamovala.
            Zadevna raziskava pa ne nazadnje tudi natančneje razvije eno najpomemb-
            nejših usmeritev študij, ki se osredotočajo na Steuermanna, in ga ne obrav-
            nava zgolj kot zvestega Schönbergovega epigona, temveč kot enega najplo-
            dovitejših umetnikov takratnega časa, ki bi v drugačnih okoliščinah imel
            dovolj moči, da bi ustvaril lastno, »nekoliko drugačno dunajsko šolo«.
                 Ključne besede: Eduard Steuermann, Jakob Gimpel, Leopold Münzer,
                 Artur Hermelin, Vilém Kurz


                 Naja Mohorič
                 Pomen harmonsko-oblikovne analize v skladbah Iva Petrića (1931–2018)
                 in Alojza Srebotnjaka (1931–2010) za harfo solo pri oblikovanju interpretacijskih rešitev
            Harmonsko-oblikovna analiza skladb za solo harfo Alojza Srebotnjaka in
            Iva Petrića prikaže nekatere tehnične in interpretativne izzive, s katerimi se
            srečujejo mladi harfisti. Ključni elementi za dobro harfistično interpretaci-
            jo so pravilna uporaba agogike, polimetrije, hemiol, arpeggiev in upošteva-
            nja pavz. Omenjena analiza omogoča lažje razumevanje skladateljevih idej,
            vendar dopušča interpretativno svobodo v okviru zapisanih usmeritev.
            Skladbe se v glasbenem izobraževanju sicer pojavljajo, vendar jih izvajalci
            pogosto obravnavajo selektivno, pri čemer se izogibajo daljšim in zahtev-
            nejšim delom, zato ta običajno ostajajo v senci bolj znanih tujih del. To do-
            mnevo dopolnjuje tudi anketna analiza, ki kaže, da izvajalci skladbe oce-
            njujejo pozitivno, vendar so krajše in tehnično enostavnejše skladbe bolj
            priljubljene. Anketni odgovori izkazujejo potrebo po večji vključitvi ome-
            njenih skladb v pedagoške programe in koncertni repertoar slovenskih
            harfistov, saj ponujajo pomembno priložnost za umetniški razvoj mladih
            harfistov.
                 Ključne besede: Alojz Srebotnjak, Ivo Petrić, harfa, skladbe za solo
                 harfo


                 Niall O’Loughlin
                 Novejša slovenska glasba in njeni interpreti
            Kultura resne nove glasbe je v Sloveniji močna, še zlasti to velja za drugo
            polovico 20. stoletja. Podlago za to so večinoma zagotovili izvajalci, inter-


            298
   293   294   295   296   297   298   299   300   301   302   303