Page 296 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8
P. 296

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
                 Helmut Loos
                 Dirigent: pravica in učinek
            Elias Canetti v svojem glavnem filozofskem delu Množica in moč, ki je izšlo
            leta 1960, dvakrat navede »resno glasbo« kot primer, na katerem ponazori
            delovanje družbe. Orkester je zanj družbeni kristal – majhna, toga skupina
            ljudi, katere namen je spodbuditi množico. V njegovi stalnosti posamezni-
            ki izginejo in kljub različnim funkcijam nastopajo le kot celota. Glasbeni-
            kov v orkestru ne dojemamo posamično, temveč vedno kot orkester. Ob
            koncu dela Canetti predstavi še dirigenta, saj ni primernejše funkcije, ki
            bi bolje ponazorila naravo moči, kot je njegova. Glasba ima za ljudi izje-
            men pomen in zdi se samoumevno, da obiskujemo koncerte, na katerih
            lahko prisluhnemo simfonijam. Dirigent jih posreduje zgolj kot služabnik.
            On je tisti, ki ima moč, da odloči o življenju in smrti glasov. Raznolikost
            glasbil predstavlja človeško raznolikost, orkester pa je kot zbor vseh najpo-
            membnejših tipov ljudi. Pripravljenost glasbenikov prisluhniti dirigentu je
            tisto, kar mu omogoča strniti orkester v celoto, ki jo nato predstavi javno-
            sti. Celoten koncert z vsemi svojimi obredi je osredotočen na dirigenta, ki
            ga množica v dvorani vidi kot vodjo. Nad svojo malo vojsko poklicnih glas-
            benikov izvaja popoln nadzor, edini ima v lasti partituro in je tako vsepri-
            soten. Dirigent predstavi delo v njegovi sočasnosti in sosledju: dokler tra-
            ja koncert, na svetu ne obstaja nič drugega – in prav tako dolgo je dirigent
            vladar sveta.
                 Ključne besede: Felix Mendelssohn Bartholdy, Felix Weingartner,
                 Beethovnova podoba, zmerjanje dirigenta, raziskava vodenja

                 Wolfgang Marx
                 Umetna inteligenca in glasbena interpretacija
            Generativna UI se vse pogosteje uporablja za ustvarjanje glasbe. To pog-
            lavje proučuje, kakšen vpliv ima ta pojav na vidike glasbene interpretacije.
            Glede na način, kako UI ustvarja besedila, slike, glasbo in druge vsebine,
            je verjetno, da bo – v primerjavi s človeškimi ustvarjalci – zmanjšala raz-
            pon interpretacijskih različic v svojih rezultatih. Ta trditev je razdelana v
            treh korakih: najprej je predstavljenih več primerov pesmi, ki jih je ustva-
            rila UI, da bi orisali, kaj trenutno zmore. Drugič, opisan je način delovanja
            velikih jezikovnih modelov (LLM) – osnovnih sistemov številnih genera-
            torjev UI –, iz katerega je razvidno, da so LLM nagnjeni k standardizaciji
            svojih rezultatov, pri tem pa odstranijo tudi vse posebnosti ali idiosinkra-
            zije, ki bi jih utegnili (nezavedno) vključiti človeški ustvarjalci. Rezultati


            296
   291   292   293   294   295   296   297   298   299   300   301