Page 295 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

povzetki
branega dela. Veljal je za osebnost z neusahljivo energijo, s katero je oživljal
zapisano glasbo in ji vedno znova vtisnil neponovljiv in prepričljiv pečat.
Ključne besede: Lovro Matačić, dirigent, pianist, skladatelj, slovenski
glasbeni odri

Hartmut Krones
Nauk o izvajanju dunajske šole kot historična izvajalska praksa
Arnold Schönberg in z njim celotna »Dunajska šola« so od interpreta zah-
tevali »natančno izvedbo notnega zapisa«, k čemur pa niso spadali samo
toni, temveč tudi pravilen tempo, pravilna artikulacija (s pravilno inter-
punkcijo in fraziranjem) in pravilna dinamika – vse tako, kot je želel skla-
datelj (!). »Pravica komponista« je bila torej visoko nad »pravico interpreta«
(ki je prvo samo delno dopolnjevala). In te zahteve konec koncev niso nič
drugega kot zahteve »historične poustvarjalne prakse« (v nasprotju s pre-
tenzijami interpretov po svoji lastni, »sodobno subjektivni« ali celo »sodob-
ni« izvedbi).
Ključne besede: historična poustvarjalna praksa, interpretacija,
Dunajska šola, Arnold Schönberg, glasbeni jezik

Pavle Krstic
Analiza ritma kot sredstvo interpretacije v Chopinovi glasbi
Kljub večjemu interesu za odnos med analizo in interpretacijo v zadnjih
desetletjih je med teorijo in prakso še vedno razkorak. Številni interpre-
ti nekoliko omahujejo pri aktivni vključitvi analize v svoj interpretacijski
postopek. Ta razkorak se kaže predvsem tako, da predmeti, kot je nauk o
harmoniji ali glasbenih oblikah, na glasbenih akademijah veljajo za »dru-
gorazredne«. Poleg tega gre pri tovrstnem poučevanju redko za praktično
uporabo pridobljenih sposobnosti in znanj pri lastnem ustvarjanju.
Cilj tega spisa je raziskati, kako je mogoče uporabiti analizo za pojasni-
tev interpretacijskega postopka, pri čemer je poudarek na klavirski glasbi
Frédérica Chopina. Razprava je omejena na analizo ritmičnega vidika glas-
be, čeprav je mogoče prepoznati povezave z drugimi področji, kot so melo-
dija, tekstura, zvrst, oblika in harmonika. Izbrani in analizirani so primeri
iz Chopinove glasbe, s tem pa se želi nakazati, kaj bi lahko interpret upora-
bil iz analize. Poudarek je na ritmičnih skupinah tonov, daljših in krajših
tonih, sinkopah in ligaturah, posebnih delitvah dobe (kot so triole in kvar-
tole) in pavzah.
Ključne besede: analiza, interpretacija, Chopin, ritem

295