Page 300 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
Jera Petriček
Dirigentka Gertrud Herliczka
Dirigentka Gertrud Herliczka se je rodila leta 1904 na Dunaju in je med le-
toma 1927 in 1939 dirigirala več kot sto koncertov s profesionalnimi orke-
stri. Ko pišem o njej, si zastavljam več vprašanj. Kakšna je narava dirigent-
skega dela? Kako ga lahko opišemo v vsej njegovi kompleksnosti? Poleg tega
pa je tu še en zanimiv vidik: zakaj je pomembno biti ženska za dirigentskim
pultom? V tem prispevku razmišljam o pomenu vizualnega za dirigenta,
pri tem pa se opiram na knjigo dirigenta Marka Wiggleswortha. Ugota-
vljam, da je bil spol Gertrud Herliczke izziv za kritike, ki so recenzirali njen
nastop na nekem koncertu z Münchensko filharmonijo leta 1938. Na podla-
gi teorije umetniških svežnjev Theodorja Schatzkija pristopam k dirigira-
nju kot k svežnju praks. Po Schatzkijevem mnenju so konvencije značilnost
sveta umetnosti, ki je neizogibno prepleten z drugimi družbenimi svetovi.
Ena od konvencij sveta klasične glasbe je dirigent moškega spola. To je tudi
posledica polarizacije spolov, kot je pokazala Karin Hausen. Kritiki so bili
nad dirigiranjem Gertrud Herliczke navdušeni, zato lahko domnevamo, da
je izpolnjevala zahteve svežnja dirigentskih praks, morala pa se je spopasti
s predsodki do svojega spola. Ta borba je še vedno prisotna v svetu umetno-
sti, zlasti na področju dirigiranja.
Ključne besede: dirigent, dirigentka, konvencija, umetniški svežnji,
vizualni vidik

Tjaša Ribizel Popič
Raziskovanje muzikološkega diskurza: preliminarna metaanaliza slovenskih znanstvenih
člankov
Ta študija podaja korpusnojezikoslovno metaanalizo, da bi ugotovila ne-
katere prevladujoče trende v muzikološki literaturi, objavljeni v štirih ug-
lednih slovenskih znanstvenih revijah. Cilj raziskave je s sestavo korpusa
muzikoloških člankov napraviti vir za analizo prevladujočih tem, jezikov-
nih vzorcev in premikov v znanstvenem fokusu skozi čas. Združevanje
korpusne lingvistike z metaanalitičnimi pristopi omogoča sistematično
preučevanje obsežnih besedilnih podatkov, kar omogoča kvantitativni
vpogled v razvoj in značilnosti muzikološkega diskurza v Sloveniji. Ugoto-
vitve osvetljujejo tematski in metodološki razvoj na tem področju ter ponu-
jajo dragocene perspektive za raziskovalce in pedagoge, ki jih zanima na-
predek muzikoloških študij na nacionalni in mednarodni ravni. Poleg tega
ta pristop predpostavlja, da bo vir (korpus) prosto dostopen drugim razi-

300