Page 299 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

povzetki
preti te glasbe, in sicer s svojim vrhunskim znanjem in prakso na visoki
ravni. To je spodbudilo odločnost in entuziazem skladateljev, pa tudi po-
zornost in participacijo občinstva. Pri tem so še zlasti izstopali izvajalci,
kot so violinist Igor Ozim, pianist Aci Bertoncelj, dirigent Ivo Petrić ter Slo-
venska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija, ki so zagotovi-
li močno platformo za novo glasbo. Vokalna glasba je bila v tem času med
novo glasbo mlajših skladateljev manj vidna, saj se je zdelo, da so se izvajal-
ci bolj ukvarjali z interpretacijo starejšega repertoarja samospevov.
Od osamosvojitve in v 21. stoletju pa se je stanje spremenilo. Zaradi dosež-
kov 20. stoletja je prišlo do izjemnega porasta entuziazma, ki je omogočil
ponovno oživitev in razvoj kulture resne glasbe. Solisti instrumentalisti in
pevci so se izobraževali na še višji ravni, kar je omogočilo tehnike in inter-
pretacijske spretnosti, ki so bile prej komaj predstavljive. Vse več je bilo soli-
stičnih izvajalcev, zlasti iz vrst violinistov, čelistov, klarinetistov, flavtistov,
pihalcev in pianistov. Skladatelji so se odzvali z veliko skladbami, ki so se
izvajale na različnih prizoriščih in so vključevale dela nove glasbe. Medtem
ko je bila drznejša ansambelska glasba v 20. stoletju omejena predvsem na
delovanje Ansambla Slavko Osterc, so v 21. stoletju nastale številne nove za-
sedbe, s čimer se je povečalo tudi število priložnosti za skladanje glasbe za
te zelo usposobljene, večinoma mlade glasbenike. Tako kot v preteklosti je
bila pri spodbujanju nastajanja nove slovenske orkestrske glasbe ključne-
ga pomena visoka izvajalska raven obeh ljubljanskih profesionalnih orke-
strov, zlasti v njunih koncertnih sezonah in na koncertih v okviru Sloven-
skih glasbenih dni. Med skladatelji se je močno okrepila tudi pozornost
do vokalne in zborovske glasbe. Nekateri operni pevci, ki so se v preteklo-
sti osredotočali na operno klasiko, so se zdaj pripravljeni preizkusiti tudi
v zahtevnejših novih operah domačih skladateljev. To je neizogibno vodi-
lo do večjega sprejemanja nove glasbe v operni hiši, tako da so skladatelji
ustvarjali nova dela, čeprav je bil to zelo postopen proces. Ne le da starejši
izvajalci zdaj posvečajo pozornost »klasiki« slovenske glasbe 19. in 20. sto-
letja, ampak so se podali tudi v bolj avanturistične idiome, pridružujejo pa
se jim tudi mlajše generacije.
Ključne besede: izvajalci, slovenska glasba, Ansambel Slavko Osterc,
Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTVS, Slowind,
Slovenski glasbeni dnevi

299