Page 162 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 162
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
so napol vzravnana drža, sploščeno čelo, poraščenost telesa, golota ter prog-
natija ustnic in čeljusti. Vzpostavljene so bile paralele med prazgodovinskimi
ter ljudmi, za katere se je menilo, da se nahajajo na dnu kulturne evolucijske
lestvice. Tako so bile podobe starodavnih ljudi ustvarjene v tradiciji evropske-
ga kolonializma, ki je v duhu rasizma 18. in 19. stoletja oddaljenost v prostoru
vse prevečkrat enačil z oddaljenostjo v času. Prav primerjava s sodobnimi pri-
mitivi se je izkazala za enega izmed najbolj trdovratnih elementov, ki se naj-
lepše odraža pri upodobitvah Zdenka Buriana, kjer so vsi neandertalci kljub
svoji izrazito na hladno podnebje prilagojeni anatomiji upodobljeni s temno
poltjo. Njihova polt je še vedno nekje na pol poti med šimpanzi in črnci in niti
najmodernejše Tattersallove rekonstrukcije se ne morejo otresti podobe tem-
nolasih neandertalcev.
Najlepši primer absurdne redukcije modela nevarnega neandertalca, ki
je še potencirano sledil vzorcu Maxovih nebogljenih pitekantropov, je serija
celopostvanih upodobitev, ki so bile še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja raz-
stavljene v muzeju v Chicagu (Henke et al. 1996, 12–17, abb. 10). Moški z rahlo
pokrčenimi koleni, rahlo poraslega telesa, z debelo ovitim kosom krzna oko-
li pasu krčevito stiska k sebi z obema rokama podolgovat predmet – kost ali v
toporišče zataknjeno orodje. Glavo ima sklonjeno naprej, lase kratke in tem-
ne, nos dokaj potlačen, nadočesne oboke relativno poudarjene, o obliki bra-
de oziroma obrazni prognatiji pa ne moremo govoriti, ker ima bitje glavo sklo-
njeno proti prsim in še odprta usta, v katera si patetično tlači del predmeta,
ki ga drži v rokah. Starejši moški je (navadno) upodobljen fontalno – po tele-
su je močneje poraščen, roke drži spuščene ob telesu, tudi njegovi lasje so buj-
nejši in ima bujno sivo brado. Okoli pasu je spet povit z debelim kosom krzna.
Ženska je prav tako upodobljena frontalno – tudi ona je okoli pasu na debe-
lo povita s kosom krzna. Z desno roko podpira majhnega otroka, ki ji visi čez
desno ramo, obrnjen proč od gledalcev. Leva roka, ki ji pada ob telesu, pa je
čudno obrnjena – dlan je zasukana navzven. Gre za držo rok, kot jo pozna-
mo pri tistih opicah (šimpanzi, gorile), ki se pri štirinožnem premikanju na
tleh opirajo na členke prstov. Dolgi neurejeni lasje ji silijo na obraz, obrvi ima
goste in sklenjene na korenu potlačenega nosu. Vse tri upodobitve delujejo
patetično, predvsem pa zelo statično – njihova statika pravzaprav deluje zelo
čudno. Ne gre za toge statične podobe, ki naj bi omogočale čim boljši pogled
gledalca na anatomijo, hkrati pa ne gre za figure, ki bi bile dinamične, ki bi
bile iztrgane iz neke dejavnosti. Njihova drža deluje pravzaprav sramežljivo,
kot da bi se skušali izmikati pogledu gledalca. Edina nekoliko dinamična fi-
gura, pa še ta skoraj popolnoma zakrita, je upodobitev stare ženske, ki z orod-
jem pred seboj obdeluje kos krzna. Izza velike kože lahko vidimo zgolj roke in
162
so napol vzravnana drža, sploščeno čelo, poraščenost telesa, golota ter prog-
natija ustnic in čeljusti. Vzpostavljene so bile paralele med prazgodovinskimi
ter ljudmi, za katere se je menilo, da se nahajajo na dnu kulturne evolucijske
lestvice. Tako so bile podobe starodavnih ljudi ustvarjene v tradiciji evropske-
ga kolonializma, ki je v duhu rasizma 18. in 19. stoletja oddaljenost v prostoru
vse prevečkrat enačil z oddaljenostjo v času. Prav primerjava s sodobnimi pri-
mitivi se je izkazala za enega izmed najbolj trdovratnih elementov, ki se naj-
lepše odraža pri upodobitvah Zdenka Buriana, kjer so vsi neandertalci kljub
svoji izrazito na hladno podnebje prilagojeni anatomiji upodobljeni s temno
poltjo. Njihova polt je še vedno nekje na pol poti med šimpanzi in črnci in niti
najmodernejše Tattersallove rekonstrukcije se ne morejo otresti podobe tem-
nolasih neandertalcev.
Najlepši primer absurdne redukcije modela nevarnega neandertalca, ki
je še potencirano sledil vzorcu Maxovih nebogljenih pitekantropov, je serija
celopostvanih upodobitev, ki so bile še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja raz-
stavljene v muzeju v Chicagu (Henke et al. 1996, 12–17, abb. 10). Moški z rahlo
pokrčenimi koleni, rahlo poraslega telesa, z debelo ovitim kosom krzna oko-
li pasu krčevito stiska k sebi z obema rokama podolgovat predmet – kost ali v
toporišče zataknjeno orodje. Glavo ima sklonjeno naprej, lase kratke in tem-
ne, nos dokaj potlačen, nadočesne oboke relativno poudarjene, o obliki bra-
de oziroma obrazni prognatiji pa ne moremo govoriti, ker ima bitje glavo sklo-
njeno proti prsim in še odprta usta, v katera si patetično tlači del predmeta,
ki ga drži v rokah. Starejši moški je (navadno) upodobljen fontalno – po tele-
su je močneje poraščen, roke drži spuščene ob telesu, tudi njegovi lasje so buj-
nejši in ima bujno sivo brado. Okoli pasu je spet povit z debelim kosom krzna.
Ženska je prav tako upodobljena frontalno – tudi ona je okoli pasu na debe-
lo povita s kosom krzna. Z desno roko podpira majhnega otroka, ki ji visi čez
desno ramo, obrnjen proč od gledalcev. Leva roka, ki ji pada ob telesu, pa je
čudno obrnjena – dlan je zasukana navzven. Gre za držo rok, kot jo pozna-
mo pri tistih opicah (šimpanzi, gorile), ki se pri štirinožnem premikanju na
tleh opirajo na členke prstov. Dolgi neurejeni lasje ji silijo na obraz, obrvi ima
goste in sklenjene na korenu potlačenega nosu. Vse tri upodobitve delujejo
patetično, predvsem pa zelo statično – njihova statika pravzaprav deluje zelo
čudno. Ne gre za toge statične podobe, ki naj bi omogočale čim boljši pogled
gledalca na anatomijo, hkrati pa ne gre za figure, ki bi bile dinamične, ki bi
bile iztrgane iz neke dejavnosti. Njihova drža deluje pravzaprav sramežljivo,
kot da bi se skušali izmikati pogledu gledalca. Edina nekoliko dinamična fi-
gura, pa še ta skoraj popolnoma zakrita, je upodobitev stare ženske, ki z orod-
jem pred seboj obdeluje kos krzna. Izza velike kože lahko vidimo zgolj roke in
162
