Page 164 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 164
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Na drugi strani pa je bil Hooton šolan humanistični izobraženec, vendar je
bil tisti, ki je izšolal prve generacije ameriških fizičnih antropologov. Kar se-
dem od osmih predsednikov AAPA med leti 1961 do 1977 je bilo Hootonovih
študentov. Za razliko od njegovega pedagoškega dela je bilo njegovo razisko-
valno delo dokaj kontradiktorno – vzpostavil je osnove za sodobno paleopa-
tologijo, kjer je prvi forsiral interdisciplinarne interpretacije, utemeljene na
poznavanju razmerij med gostiteljem, patogenom in okoljem. Sočasno pa so
zanj bile resničnost fiksne rasne značilnosti in te so zahtevale pojasnitev v
striktnih rasno-historičnih terminih. Kljub svojim znanstvenim prepriča-
njem, ki so bila v tedanjem obdobju del akademske tradicije, danes pa bi jih
lahko označili kot diskriminatorna, je intenzivno napadal porajajoče se poja-
ve rasizma, ideološkega gibanja, ki je pervertiralo znanstveno resničnost.
Svojo kritiko nemške predvojne antropologije ter hiperrasnih teorij, ki
so presegale potrditvene možnosti fizične antropologije ter segale v mitske
razsežnosti, hkrati pa tudi nezadovoljstvo do včasih preveč hipotetičnih re-
konstrukcijskih posegov je Hooton podal v sarkastični obliki. Objavil je re-
cept za nastanek čiste nordijske rase (za katerega je trdil, da je povzet po Das
Deutsche Anthropologisches Kuchenbuch, kot je poimenoval porajajočo se pre-
vlado populističnih nesmislov v nemški antropologiji) (Hooton 1947, 348):
»Recept za paleoantropološki golaž. Vzemi 1 četrtinko pariškega
mavca in ga zmešaj s pinto vode. Mešaj, da se zgosti. Nato dodaj tri
skodelice izbranih sesekljanih kosti lobanje ter pusti, da se ohladi na
hladnem prostoru. Serviraj z 'Deutsche Technische Anthropologi-
sche Sauce'. Seveda le Arijcem.«
V nekaj kratkih vrsticah je ošvkral vso svetovno paleoantropologijo ter
prikazal dokaj resnično stanje predvojne antropologije, kjer so posamezne na-
cionalne šole bile ločene ter sprte kot še nikoli doslej. Pariški mavec se nanaša
na ugledne pariške rekonstrukcije francoskih fosilov, pinta vode je kot angleš-
ka mera normativni prispevek angleške znanosti, ki v svoji sintetični tradiciji
vse poveže in utrdi. Sesekljane kosti so fragmentarno in nepopolno stanje veči-
ne odkritih fosilov, izbranih pa jasno nagovarja osebne odločitve raziskoval-
cev, ki so uporabili po svoji presoji ustrezne kosti, ki pa se prej skladajo s teo-
rijo kot pa da bi bile reprezentativne za odkriti vzorec. Vse skupaj se hladi na
hladnem prostoru – v okolju, v katero so paleoantropologi tako navdušeno po-
tiskali človeške prednike – v ledenodobni Evropi. Nemška omaka je tehniza-
cija anatomske terminologije, ki v svoji pretirani kompliciranosti ne omogoča
znanstvene preglednosti oziroma falsifikacije dejstev – njena lokalna usmisli-
tev je le še ideološka – servira se le Arijcem.
164
Na drugi strani pa je bil Hooton šolan humanistični izobraženec, vendar je
bil tisti, ki je izšolal prve generacije ameriških fizičnih antropologov. Kar se-
dem od osmih predsednikov AAPA med leti 1961 do 1977 je bilo Hootonovih
študentov. Za razliko od njegovega pedagoškega dela je bilo njegovo razisko-
valno delo dokaj kontradiktorno – vzpostavil je osnove za sodobno paleopa-
tologijo, kjer je prvi forsiral interdisciplinarne interpretacije, utemeljene na
poznavanju razmerij med gostiteljem, patogenom in okoljem. Sočasno pa so
zanj bile resničnost fiksne rasne značilnosti in te so zahtevale pojasnitev v
striktnih rasno-historičnih terminih. Kljub svojim znanstvenim prepriča-
njem, ki so bila v tedanjem obdobju del akademske tradicije, danes pa bi jih
lahko označili kot diskriminatorna, je intenzivno napadal porajajoče se poja-
ve rasizma, ideološkega gibanja, ki je pervertiralo znanstveno resničnost.
Svojo kritiko nemške predvojne antropologije ter hiperrasnih teorij, ki
so presegale potrditvene možnosti fizične antropologije ter segale v mitske
razsežnosti, hkrati pa tudi nezadovoljstvo do včasih preveč hipotetičnih re-
konstrukcijskih posegov je Hooton podal v sarkastični obliki. Objavil je re-
cept za nastanek čiste nordijske rase (za katerega je trdil, da je povzet po Das
Deutsche Anthropologisches Kuchenbuch, kot je poimenoval porajajočo se pre-
vlado populističnih nesmislov v nemški antropologiji) (Hooton 1947, 348):
»Recept za paleoantropološki golaž. Vzemi 1 četrtinko pariškega
mavca in ga zmešaj s pinto vode. Mešaj, da se zgosti. Nato dodaj tri
skodelice izbranih sesekljanih kosti lobanje ter pusti, da se ohladi na
hladnem prostoru. Serviraj z 'Deutsche Technische Anthropologi-
sche Sauce'. Seveda le Arijcem.«
V nekaj kratkih vrsticah je ošvkral vso svetovno paleoantropologijo ter
prikazal dokaj resnično stanje predvojne antropologije, kjer so posamezne na-
cionalne šole bile ločene ter sprte kot še nikoli doslej. Pariški mavec se nanaša
na ugledne pariške rekonstrukcije francoskih fosilov, pinta vode je kot angleš-
ka mera normativni prispevek angleške znanosti, ki v svoji sintetični tradiciji
vse poveže in utrdi. Sesekljane kosti so fragmentarno in nepopolno stanje veči-
ne odkritih fosilov, izbranih pa jasno nagovarja osebne odločitve raziskoval-
cev, ki so uporabili po svoji presoji ustrezne kosti, ki pa se prej skladajo s teo-
rijo kot pa da bi bile reprezentativne za odkriti vzorec. Vse skupaj se hladi na
hladnem prostoru – v okolju, v katero so paleoantropologi tako navdušeno po-
tiskali človeške prednike – v ledenodobni Evropi. Nemška omaka je tehniza-
cija anatomske terminologije, ki v svoji pretirani kompliciranosti ne omogoča
znanstvene preglednosti oziroma falsifikacije dejstev – njena lokalna usmisli-
tev je le še ideološka – servira se le Arijcem.
164
