Page 74 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 74
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
tegorija. Gre za povezavo med moralnimi kvalitetami prebivalcev, kot sta ra-
dodarnost, ter ustrezno obnašanje, kjer je njihovo prvobitno obliko življenja
primerjal z izprijenimi sistemi, v katerih so se kasneje s formiranjem politič-
nih povezav posamezniki začeli združevati proti drugim. Predvsem pa je nje-
gov sklep o plemenitosti izpeljan iz ustaljenih evropskih praks poznega fevda-
lizma – celo poglavje njegovega dela je namenjeno lovu – tisti dejavnosti, ki
je bila v Evropi izključni privilegij plemenitega stanu. Stanu, ki je bil pojmo-
van kot zaščitnik ostalih in čigar poslanstvo je boj za pravično stvar, lov pa
služi predvsem pripravam na boj in vzdrževanju ustrezne fizične vzdržljivos-
ti. Čeprav je bil lov za ameriške staroselce predvsem poglavitni način prežive-
tja oziroma pomemben vir prehrambenih dodatkov pri poljedelskih skupno-
stih, je Lescarbot sicer ignoriral njegove religiozne dejavnike (vloga šamana
pri načrtovanju lova), je pa toliko bolj kot pravnik izpostavljal pravni status
lova v pozno renesančni Evropi (Ellingson 2001, 20–23). Tako so po njego-
vem mnenju ustvarili družbo, kjer za ljudstvo brez omejitev veljajo privilegiji,
ki so v Evropi izključna domena privilegiranega družbenega razreda, v Evro-
pi pojmovan kot plemenit. In prav zaradi tega je njihova plemenitost moral-
na superiornost nad Evropejci in ne statusna superiornost posameznikov med
njimi samimi.
Izhajajoč iz podobne kritične tradicije humanizma je tudi Rousseau
uporabil divjake kot vir informacij in idej za kritiko vidikov civiliziranega živ-
ljenja. Iz tega se je razvila trditev, ki jo je Ter Ellingson imenoval popular-
ni mit o tem, da je Rousseau promoviral mit o plementih divjakih (Ellingson
2001, 81–82). Opozoril je, da slednji tega termina nikoli ni uporabil ter da nje-
gov opis divjaštev ni vseboval konceptov naravne moralne dobrote. Da pa je
njegov konstrukt zaključeval, da je divjak srečnejši in bolj vesel kot civiliziran
človek, in to predvsem zato, ker ni civiliziran.
74
tegorija. Gre za povezavo med moralnimi kvalitetami prebivalcev, kot sta ra-
dodarnost, ter ustrezno obnašanje, kjer je njihovo prvobitno obliko življenja
primerjal z izprijenimi sistemi, v katerih so se kasneje s formiranjem politič-
nih povezav posamezniki začeli združevati proti drugim. Predvsem pa je nje-
gov sklep o plemenitosti izpeljan iz ustaljenih evropskih praks poznega fevda-
lizma – celo poglavje njegovega dela je namenjeno lovu – tisti dejavnosti, ki
je bila v Evropi izključni privilegij plemenitega stanu. Stanu, ki je bil pojmo-
van kot zaščitnik ostalih in čigar poslanstvo je boj za pravično stvar, lov pa
služi predvsem pripravam na boj in vzdrževanju ustrezne fizične vzdržljivos-
ti. Čeprav je bil lov za ameriške staroselce predvsem poglavitni način prežive-
tja oziroma pomemben vir prehrambenih dodatkov pri poljedelskih skupno-
stih, je Lescarbot sicer ignoriral njegove religiozne dejavnike (vloga šamana
pri načrtovanju lova), je pa toliko bolj kot pravnik izpostavljal pravni status
lova v pozno renesančni Evropi (Ellingson 2001, 20–23). Tako so po njego-
vem mnenju ustvarili družbo, kjer za ljudstvo brez omejitev veljajo privilegiji,
ki so v Evropi izključna domena privilegiranega družbenega razreda, v Evro-
pi pojmovan kot plemenit. In prav zaradi tega je njihova plemenitost moral-
na superiornost nad Evropejci in ne statusna superiornost posameznikov med
njimi samimi.
Izhajajoč iz podobne kritične tradicije humanizma je tudi Rousseau
uporabil divjake kot vir informacij in idej za kritiko vidikov civiliziranega živ-
ljenja. Iz tega se je razvila trditev, ki jo je Ter Ellingson imenoval popular-
ni mit o tem, da je Rousseau promoviral mit o plementih divjakih (Ellingson
2001, 81–82). Opozoril je, da slednji tega termina nikoli ni uporabil ter da nje-
gov opis divjaštev ni vseboval konceptov naravne moralne dobrote. Da pa je
njegov konstrukt zaključeval, da je divjak srečnejši in bolj vesel kot civiliziran
človek, in to predvsem zato, ker ni civiliziran.
74
