Page 55 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 55
pravljice in povedke iz dutovelj in okolice v zapisu lovra žvaba
lezni mladega grofiča s konjskimi sragami oz. potom in penami, kot je sporočeno v našem
pravljičnem torzu, je za sedaj težko razložiti drugače, kot da gre za reminiscenco na tov-
rstna obredja oz. za podobne ritualne vzorce, pri katerih je žrtvovan konj, kar, kot kaže,
nima dosti skupnega z medicino.
Zdravilni obred, ki ga opisuje pravljica, ima torej več skupnega z ustoličevanjem ali
izbiro novega vladarja in z rituali prehajanja kot pa z zdravilstvom. Bolezensko stanje mla-
dega grofovega sina namreč simbolično ponazarja prehod inicianta oz. bodočega kandi-
data za izbrano funkcijo iz enega stanja v drugega, kot so to narekovale šege prehajanja.
Z iniciacijo pa je povezana tudi ‚zaposlitev‘ mladega kmečkega sina v pravljici št. 5
»Od anga šularčka« (ATU 361) iz Dutovelj, ki ga je oče zaradi pomanjkanja denarja moral
vzeti iz šole, kjer naj bi ga izšolali za duhovnika. Fant se poda v mesto s šolarsko palčko,
ki je bila simbol šole in učenja in se kot taka pojavlja tudi v upodabljajoči umetnosti (Mu-
sek, 1990). Palica, ki je že zelo zgodaj postala simbol šolstva, je privzela to sporočilnost po
vsej verjetnosti zato, ker šola predstavlja oporo učencu pri njegovem pridobivanju znan-
ja (Korpej, 1995, 116). V nadaljevanju pravljice fant v mestu sreča gospoda, ki ga je pripra-
55
lezni mladega grofiča s konjskimi sragami oz. potom in penami, kot je sporočeno v našem
pravljičnem torzu, je za sedaj težko razložiti drugače, kot da gre za reminiscenco na tov-
rstna obredja oz. za podobne ritualne vzorce, pri katerih je žrtvovan konj, kar, kot kaže,
nima dosti skupnega z medicino.
Zdravilni obred, ki ga opisuje pravljica, ima torej več skupnega z ustoličevanjem ali
izbiro novega vladarja in z rituali prehajanja kot pa z zdravilstvom. Bolezensko stanje mla-
dega grofovega sina namreč simbolično ponazarja prehod inicianta oz. bodočega kandi-
data za izbrano funkcijo iz enega stanja v drugega, kot so to narekovale šege prehajanja.
Z iniciacijo pa je povezana tudi ‚zaposlitev‘ mladega kmečkega sina v pravljici št. 5
»Od anga šularčka« (ATU 361) iz Dutovelj, ki ga je oče zaradi pomanjkanja denarja moral
vzeti iz šole, kjer naj bi ga izšolali za duhovnika. Fant se poda v mesto s šolarsko palčko,
ki je bila simbol šole in učenja in se kot taka pojavlja tudi v upodabljajoči umetnosti (Mu-
sek, 1990). Palica, ki je že zelo zgodaj postala simbol šolstva, je privzela to sporočilnost po
vsej verjetnosti zato, ker šola predstavlja oporo učencu pri njegovem pridobivanju znan-
ja (Korpej, 1995, 116). V nadaljevanju pravljice fant v mestu sreča gospoda, ki ga je pripra-
55
