Page 71 - Hrobat Virloget, Katja, in Kavrečič, Petra, ur. (2015). Nesnovna krajina Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
ska krajina gropade v okviru ustnega izročila na krasu in širše
ta Čok, 3. 7. 2014). Venčki ostanejo na portonih skozi vse leto, za Sliki 1 in 2: Primeri
zaščito pred čarovnicami pa zatikajo vejice pokovnce tudi na za- svetoivanjskih venč-
četke njiv in na vrata hleva, da so nudile zaščito ne le družini, am- kov v Gropadi (foto:
pak tudi pridelku in živalim. Venčke, ki jih dajo na porton, niso bla- Petra Kavrečič, 25. 2.
goslavljali oziroma ne blagoslavljajo v cerkvah. Ta šega je prisotna 2014).
tudi drugod po Krasu, kjer na kresno noč živino hranijo z vejami
mokovca (muokonca), da bi se okrepila, zaščitila pred zlimi silami,
štrigami, ki so na kresno noč hodile okrog (Boris Čok, 3. 4. 2015,
Matavun, predavanje: Staroverci in zdravljenje z naravo v Prelo-
žah in Lokvi).
Prostor v koncipiranju človeka nikjer »[…] ni homogen; v
njem doživlja prekinitve, prelome; nekateri deli prostora so kva-
litativno drugačni od drugih« (Eliade, 1987, 20–21). Da se človek
ni izgubil v nepredvidljivem prostoru, je vzpostavil določeno lo-
giko, pravila, ki natančno določajo mesta vstopanja nadnaravne-
ga v tostranski svet. Da bi razumel prostor, ga je človek uredil
z vnosom koncepta meje, ki izhaja iz sistema binarnih opozicij
(Lévi-Strauss, 1989) in je hkrati posrednik med nasprotjema, ki
ju razločuje (van Gennep, 1977; Leach, 1983; Dragan, 1999, itd.).
Dualistična perspektiva, ki navadno ustreza nasprotju »sveto« in
»profano«, se kaže v različnih percepcijah prostora, kot je »so-
cialni«, »osvojen« in »organiziran« prostor v nasprotju z »div-
jim«, »neosvojenim« in »kaotičnim« (Douglas, 1993; Eliade, 1987;
Radenković, 1996; Risteski, 2005). Pred kratkim je sicer Philippe
71
ta Čok, 3. 7. 2014). Venčki ostanejo na portonih skozi vse leto, za Sliki 1 in 2: Primeri
zaščito pred čarovnicami pa zatikajo vejice pokovnce tudi na za- svetoivanjskih venč-
četke njiv in na vrata hleva, da so nudile zaščito ne le družini, am- kov v Gropadi (foto:
pak tudi pridelku in živalim. Venčke, ki jih dajo na porton, niso bla- Petra Kavrečič, 25. 2.
goslavljali oziroma ne blagoslavljajo v cerkvah. Ta šega je prisotna 2014).
tudi drugod po Krasu, kjer na kresno noč živino hranijo z vejami
mokovca (muokonca), da bi se okrepila, zaščitila pred zlimi silami,
štrigami, ki so na kresno noč hodile okrog (Boris Čok, 3. 4. 2015,
Matavun, predavanje: Staroverci in zdravljenje z naravo v Prelo-
žah in Lokvi).
Prostor v koncipiranju človeka nikjer »[…] ni homogen; v
njem doživlja prekinitve, prelome; nekateri deli prostora so kva-
litativno drugačni od drugih« (Eliade, 1987, 20–21). Da se človek
ni izgubil v nepredvidljivem prostoru, je vzpostavil določeno lo-
giko, pravila, ki natančno določajo mesta vstopanja nadnaravne-
ga v tostranski svet. Da bi razumel prostor, ga je človek uredil
z vnosom koncepta meje, ki izhaja iz sistema binarnih opozicij
(Lévi-Strauss, 1989) in je hkrati posrednik med nasprotjema, ki
ju razločuje (van Gennep, 1977; Leach, 1983; Dragan, 1999, itd.).
Dualistična perspektiva, ki navadno ustreza nasprotju »sveto« in
»profano«, se kaže v različnih percepcijah prostora, kot je »so-
cialni«, »osvojen« in »organiziran« prostor v nasprotju z »div-
jim«, »neosvojenim« in »kaotičnim« (Douglas, 1993; Eliade, 1987;
Radenković, 1996; Risteski, 2005). Pred kratkim je sicer Philippe
71
