Page 53 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 53
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 53
izboljšanju kakovosti življenja. Značilne spremembe so bile ugotovljene na
osmih dimenzijah dobrega počutja, in sicer v odnosu/zadovoljstvom z dru-
žino, s socialnim življenjem, količino prostega časa in z načini njegove izra-
be, s časom, preživetim z družino, ki mi je v veselje, v zvezi z osamljenostjo in
elastičnostjo/prožnostjo posameznika ter dimenzijo v življenju ne bi niče-
sar spremenil. Štiri dimenzije se nanašajo na področje »kakovosti življen-
ja«, ena je s področja »zadovoljstva z življenjem«, ostale tri pa so povezane
s »pozitivnim delovanjem« oz. »socialnim dobrim počutjem«. Statistič-
no značilno pa se je po prihodu s počitnic zmanjšalo tudi zadovoljstvo z sta-
tusom (ne)zaposlenega ter tudi vrednosti na dimenziji časa, ki ga družina
preživlja stresno. V tem pogledu je zanimivo to, da očitno nezaposleni po-
samezniki svoj status nezaposlenega po počitnicah doživljajo kot bolj obre-
menilen ter čas, ki ga preživljajo s svojimi družinami, kot manj stresen, kar
je skladno z ugotovitvami prejšnjih raziskav o pomenu počitnic za krepitev
družinskih vezi in odnosov (Minnaert, Maitland in Miller, 2009). Rezul-
tati raziskave so pokazali tudi, da obstaja pozitivna povezava med družin-
skim življenjem, socialnim življenjem in časom, namenjenem družini, ter
dobrim počutjem in pozitivnim delovanjem posameznikov.
Ista raziskava (McCabe in Johnson, 2013) poskuša odgovoriti tudi na
vprašanje, ali spremembe blagostanja/dobrega počutja res lahko poveže-
mo s počitnicami. Ko so respondente spraševali, ali počitnice vplivajo na
zadovoljstvo, kvaliteto življenja in optimizem, so dobili zelo zanimive re-
zultate. Respondenti so navajali, da imajo počitnice zelo velik učinek na
zadovoljstvo, hkrati pa (statistično) značilnih razlik o pozitivnem učinku
počitnic raziskava ni zaznala. Raziskovalci to komentirajo na način, češ da
se pozitivni učinki po prihodu domov relativno hitro vrnejo v ravnotež-
je oz. na normalno raven dnevnega življenja. Prav tako so zanimive ugoto-
vitve v zvezi z optimizmom. Respondenti so navajali, da počitnice vpliva-
jo na povišano raven optimizma, medtem ko je raziskava pokazala, da se
raven optimizma po koncu počitnic v resnici rahlo zmanjša. To raziskava
razlaga na dva načina: prvič, turizem ima kratkoročne učinke na optimi-
zem, ki jih lahko izmerimo v času trajanja počitnic; drugič, raziskava ome-
nja učinek pričakovanja počitnic, ki dviguje raven optimizma pred samim
odhodom na počitnice, ki pa se po prihodu domov hitro (po)vrne v prvot-
no ravnotežje. Obstaja pa še tretja razlaga, ki govori o tem, da na znižano
stopnjo optimizma vpliva tudi vrnitev nazaj v dnevno rutino in težke oko-
liščine posameznikov. Kar pa se tiče kakovosti življenja, pa so rezultati raz-
iskave jasni, in sicer da imajo počitnice velik vpliv na to področje, kot tudi
na že omenjeno področje družinskega življenja – na družinske odnose in
vezi ter na preživljanje prijetnejšega časa v krogu družine. Pozitiven učinek
izboljšanju kakovosti življenja. Značilne spremembe so bile ugotovljene na
osmih dimenzijah dobrega počutja, in sicer v odnosu/zadovoljstvom z dru-
žino, s socialnim življenjem, količino prostega časa in z načini njegove izra-
be, s časom, preživetim z družino, ki mi je v veselje, v zvezi z osamljenostjo in
elastičnostjo/prožnostjo posameznika ter dimenzijo v življenju ne bi niče-
sar spremenil. Štiri dimenzije se nanašajo na področje »kakovosti življen-
ja«, ena je s področja »zadovoljstva z življenjem«, ostale tri pa so povezane
s »pozitivnim delovanjem« oz. »socialnim dobrim počutjem«. Statistič-
no značilno pa se je po prihodu s počitnic zmanjšalo tudi zadovoljstvo z sta-
tusom (ne)zaposlenega ter tudi vrednosti na dimenziji časa, ki ga družina
preživlja stresno. V tem pogledu je zanimivo to, da očitno nezaposleni po-
samezniki svoj status nezaposlenega po počitnicah doživljajo kot bolj obre-
menilen ter čas, ki ga preživljajo s svojimi družinami, kot manj stresen, kar
je skladno z ugotovitvami prejšnjih raziskav o pomenu počitnic za krepitev
družinskih vezi in odnosov (Minnaert, Maitland in Miller, 2009). Rezul-
tati raziskave so pokazali tudi, da obstaja pozitivna povezava med družin-
skim življenjem, socialnim življenjem in časom, namenjenem družini, ter
dobrim počutjem in pozitivnim delovanjem posameznikov.
Ista raziskava (McCabe in Johnson, 2013) poskuša odgovoriti tudi na
vprašanje, ali spremembe blagostanja/dobrega počutja res lahko poveže-
mo s počitnicami. Ko so respondente spraševali, ali počitnice vplivajo na
zadovoljstvo, kvaliteto življenja in optimizem, so dobili zelo zanimive re-
zultate. Respondenti so navajali, da imajo počitnice zelo velik učinek na
zadovoljstvo, hkrati pa (statistično) značilnih razlik o pozitivnem učinku
počitnic raziskava ni zaznala. Raziskovalci to komentirajo na način, češ da
se pozitivni učinki po prihodu domov relativno hitro vrnejo v ravnotež-
je oz. na normalno raven dnevnega življenja. Prav tako so zanimive ugoto-
vitve v zvezi z optimizmom. Respondenti so navajali, da počitnice vpliva-
jo na povišano raven optimizma, medtem ko je raziskava pokazala, da se
raven optimizma po koncu počitnic v resnici rahlo zmanjša. To raziskava
razlaga na dva načina: prvič, turizem ima kratkoročne učinke na optimi-
zem, ki jih lahko izmerimo v času trajanja počitnic; drugič, raziskava ome-
nja učinek pričakovanja počitnic, ki dviguje raven optimizma pred samim
odhodom na počitnice, ki pa se po prihodu domov hitro (po)vrne v prvot-
no ravnotežje. Obstaja pa še tretja razlaga, ki govori o tem, da na znižano
stopnjo optimizma vpliva tudi vrnitev nazaj v dnevno rutino in težke oko-
liščine posameznikov. Kar pa se tiče kakovosti življenja, pa so rezultati raz-
iskave jasni, in sicer da imajo počitnice velik vpliv na to področje, kot tudi
na že omenjeno področje družinskega življenja – na družinske odnose in
vezi ter na preživljanje prijetnejšega časa v krogu družine. Pozitiven učinek
