Page 54 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 54
Soustvarjanje v turizmu
pa imajo počitnice tudi na zdravje, kar je pravzaprav presenečenje raziskave
– predpostavka raziskave je bila, da kratke počitnice le malo verjetno lah-
ko prinesejo občutno spremembo zdravja. Raziskava tako kaže na statistič-
no značilne povezave med blagostanjem/dobrim počutjem in duševnim
zdravjem. V zaključkih raziskave lahko preberemo, da počitnice nedvou-
mno imajo povezavo z izboljšanjem SDP med socialnimi turisti. Počitni-
ce imajo značilen vpliv na kakovost življenja in zadovoljstvo z življenjem.
Izboljšanja blagostanja so očitna na področjih pozitivnega delovanja/soci-
alnega blagostanja, ki nakazuje izboljšanje eudaemoničnega blagostanja –
psihično blagostanje, ki vključuje vidike osebnostne rasti in življenjskega
smisla. Ugotovitve raziskave tako govorijo o vrednosti oz. koristih poči-
tnic, ki niso samo kratkoročne in hedonistične, pač pa prispevajo tudi k
dolgoročnim in širšim vidikom življenjskega zadovoljstva in pozitivnega
54 delovanja. Raziskava dokazuje tudi, da se SDB lahko meri tudi v turistič-
nem kontekstu in da počitnice nedvoumno imajo učinek na blagostanje/
dobro počutje.
Metodologija
Ker so koncept in pobude/programi socialnega turizma v Sloveniji slabo
poznani in slabo razumljivi, je posledično otežen tudi dostop do ponudni-
kov socialnega turizma oz. identifikacija (različnih) programov socialnega
turizma. Oblikovanje reprezentativnega vzorca je torej v osnovi (praktič-
no) nemogoče, prvič zato, ker ne razpolagamo z nekim registrom/spiskom
ponudnikov socialnega turizma, na podlagi katerega bi lahko oblikovali
vzorec; drugič zato, ker obstajajo številne nejasnosti v zvezi s programi so-
cialnega turizma, in tretjič, ker to z vidika problema naše raziskave ni smi-
selno. Zaradi predstavljenih omejitev in problema raziskave smo se odločili
za kvalitativno raziskavo, ki poteka po strogo določenih načelih in postop-
kih kvalitativne analize (Mesec, 1998). Gre za pojasnjevalno raziskavo, ka-
tere namen je »odkrivanje struktur, obrazcev, pravilnosti in pojasnjeva-
nje (eksplanacija) in kjer naj bi analiza pripeljala do oblikovanja konceptov,
hipotez in eksplanacij, to je do teoretičnih formulacij (Mesec, 1998, 101).
Najprej smo morali poiskati ponudnike socialnega turizma. V izho-
dišču smo se osredotočili na medijsko prepoznavnejše humanitarne akci-
je, kot so npr. akcija RKS »Peljimo jih na morje«, akcija ZPMS »Pomežik
soncu« in nekoliko manj poznana akcija Zavoda Sonček »Mirno morje«,
za katero smo izvedeli po priporočilu prve sogovornice (tehnika »snežne
kepe« po kateri prvi intervjuvani priporoči naslednjega in tako dalje (Me-
sec 1998, 95)). V vseh primerih gre za humanitarne programe, v sklopu ka-
terih omenjene organizacije omogočajo brezplačna letovanja za otroke, ot-
pa imajo počitnice tudi na zdravje, kar je pravzaprav presenečenje raziskave
– predpostavka raziskave je bila, da kratke počitnice le malo verjetno lah-
ko prinesejo občutno spremembo zdravja. Raziskava tako kaže na statistič-
no značilne povezave med blagostanjem/dobrim počutjem in duševnim
zdravjem. V zaključkih raziskave lahko preberemo, da počitnice nedvou-
mno imajo povezavo z izboljšanjem SDP med socialnimi turisti. Počitni-
ce imajo značilen vpliv na kakovost življenja in zadovoljstvo z življenjem.
Izboljšanja blagostanja so očitna na področjih pozitivnega delovanja/soci-
alnega blagostanja, ki nakazuje izboljšanje eudaemoničnega blagostanja –
psihično blagostanje, ki vključuje vidike osebnostne rasti in življenjskega
smisla. Ugotovitve raziskave tako govorijo o vrednosti oz. koristih poči-
tnic, ki niso samo kratkoročne in hedonistične, pač pa prispevajo tudi k
dolgoročnim in širšim vidikom življenjskega zadovoljstva in pozitivnega
54 delovanja. Raziskava dokazuje tudi, da se SDB lahko meri tudi v turistič-
nem kontekstu in da počitnice nedvoumno imajo učinek na blagostanje/
dobro počutje.
Metodologija
Ker so koncept in pobude/programi socialnega turizma v Sloveniji slabo
poznani in slabo razumljivi, je posledično otežen tudi dostop do ponudni-
kov socialnega turizma oz. identifikacija (različnih) programov socialnega
turizma. Oblikovanje reprezentativnega vzorca je torej v osnovi (praktič-
no) nemogoče, prvič zato, ker ne razpolagamo z nekim registrom/spiskom
ponudnikov socialnega turizma, na podlagi katerega bi lahko oblikovali
vzorec; drugič zato, ker obstajajo številne nejasnosti v zvezi s programi so-
cialnega turizma, in tretjič, ker to z vidika problema naše raziskave ni smi-
selno. Zaradi predstavljenih omejitev in problema raziskave smo se odločili
za kvalitativno raziskavo, ki poteka po strogo določenih načelih in postop-
kih kvalitativne analize (Mesec, 1998). Gre za pojasnjevalno raziskavo, ka-
tere namen je »odkrivanje struktur, obrazcev, pravilnosti in pojasnjeva-
nje (eksplanacija) in kjer naj bi analiza pripeljala do oblikovanja konceptov,
hipotez in eksplanacij, to je do teoretičnih formulacij (Mesec, 1998, 101).
Najprej smo morali poiskati ponudnike socialnega turizma. V izho-
dišču smo se osredotočili na medijsko prepoznavnejše humanitarne akci-
je, kot so npr. akcija RKS »Peljimo jih na morje«, akcija ZPMS »Pomežik
soncu« in nekoliko manj poznana akcija Zavoda Sonček »Mirno morje«,
za katero smo izvedeli po priporočilu prve sogovornice (tehnika »snežne
kepe« po kateri prvi intervjuvani priporoči naslednjega in tako dalje (Me-
sec 1998, 95)). V vseh primerih gre za humanitarne programe, v sklopu ka-
terih omenjene organizacije omogočajo brezplačna letovanja za otroke, ot-
