Page 55 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 55
Socialni turizem in soustvarjanje socialnih koristi 55
roke in starejše iz socialno ogroženih družin oz. za osebe z invalidnostjo.
Z veliko verjetnostjo lahko vse omenjene programe uvrstimo v eno od ob-
stoječih kategorij socialnega turizma oz. se ti lahko klasificirajo znotraj ob-
stoječih modelov/interpretacij socialnega turizma (Minnaert, Maitland in
Miller, 2013). Znotraj omenjenega prispevka se bomo omejili le na enega
ponudnika in to je ZPMS, pri čemer (še vedno) sledimo metodološkemu
načelu kvalitativnega raziskovanja, ki pravi, da »v okviru kvalitativnega
pristopa ne preučujemo večjega števila oseb kot enot kake socialnodemo-
grafske definirane kategorije ali populacije z namenom, da bi s prešteva-
njem prišili do posplošenih ugotovitev, ampak raziščemo posamezen pri-
mer ali majhno število primerov, ki jih med seboj primerjamo« (Mesec,
1998, 43). Izbor torej v nobenem pogledu ni reprezentativen, ampak kom-
binacija priročnega in namernega izbora (Mesec, 1998209).
Omenjenega ponudnika programov socialnega turizma (ZPMS) in
dostopne informacije o njem smo v prvi fazi (v septembru) pregledali s
pomočjo spleta, v drugi fazi (oktober in november) pa smo izvedli krat-
ki informativni telefonski intervju s predstavnico organizacije, kjer smo
predstavili namen naše raziskave in vzpostavili stik z organizacijo oz. iz-
vedli vstop v polje (Mesec, 74) Poprosili smo jih za sodelovanje v raziska-
vi in se tudi kratko informirali o njihovi dejavnosti s poudarkom na pro-
gramih socialnega turizma oz. letovanjih, ki jih izvajajo. Poprosili smo jih
tudi za dodatna pisna gradiva v zvezi z letovanji, ki jih izvajajo. Potem smo
predstavnico organizacije (v januarju) povabili na okroglo mizo (skupin-
ski intervju oz. skupinski pogovor), ki pa ni v celoti predmet te raziskave –
znotraj pričujočega prispevka se bomo usmerili le v analizo pridobljenega
pisnega gradiva (dostopne dokumentacije) in intervjuja, ki smo ga (v sklo-
pu skupinskega intervjuja) izvedli z ZPMS. Usmerili smo se v preučevanje
posameznega primera oz. izbrali t. i. idiografski pristop (Mesec, 1998, 44),
kjer »poskušamo razumeti delovanje, probleme in pojave konkretnega sis-
tema iz njega samega in njegovih interakcij z okoljem ali kontekstom«. Iz-
hodišče naše raziskave je dokumentarno gradivo (pridobljeno na osnovi or-
ganizacijske dokumentacije in intervjuja) o letovanju otrok pri ZPMS, ki
ga bomo obdelali po metodologiji kvalitativne analize: besedni zapis bomo
razčlenili na teme, teme bomo poimenovali z izrazi vsakdanjega jezika,
nato jih bomo preimenovali v raziskovalne teme ali probleme, jih kodira-
li, izbrali ključne pojme, definirali odnose med njimi in končno oblikovali
poskusno teorijo (Mesec, 1998, 350–77).
ZPMS je v letu 2013 praznovala 60 let svojega obstoja in ob tem pra-
zniku so izdali Zbornik ob jubileju ZPMS (Struc et al., 2013), kjer so obšir-
no predstavljene kronika in aktivnosti organizacije ter njenih društev in
roke in starejše iz socialno ogroženih družin oz. za osebe z invalidnostjo.
Z veliko verjetnostjo lahko vse omenjene programe uvrstimo v eno od ob-
stoječih kategorij socialnega turizma oz. se ti lahko klasificirajo znotraj ob-
stoječih modelov/interpretacij socialnega turizma (Minnaert, Maitland in
Miller, 2013). Znotraj omenjenega prispevka se bomo omejili le na enega
ponudnika in to je ZPMS, pri čemer (še vedno) sledimo metodološkemu
načelu kvalitativnega raziskovanja, ki pravi, da »v okviru kvalitativnega
pristopa ne preučujemo večjega števila oseb kot enot kake socialnodemo-
grafske definirane kategorije ali populacije z namenom, da bi s prešteva-
njem prišili do posplošenih ugotovitev, ampak raziščemo posamezen pri-
mer ali majhno število primerov, ki jih med seboj primerjamo« (Mesec,
1998, 43). Izbor torej v nobenem pogledu ni reprezentativen, ampak kom-
binacija priročnega in namernega izbora (Mesec, 1998209).
Omenjenega ponudnika programov socialnega turizma (ZPMS) in
dostopne informacije o njem smo v prvi fazi (v septembru) pregledali s
pomočjo spleta, v drugi fazi (oktober in november) pa smo izvedli krat-
ki informativni telefonski intervju s predstavnico organizacije, kjer smo
predstavili namen naše raziskave in vzpostavili stik z organizacijo oz. iz-
vedli vstop v polje (Mesec, 74) Poprosili smo jih za sodelovanje v raziska-
vi in se tudi kratko informirali o njihovi dejavnosti s poudarkom na pro-
gramih socialnega turizma oz. letovanjih, ki jih izvajajo. Poprosili smo jih
tudi za dodatna pisna gradiva v zvezi z letovanji, ki jih izvajajo. Potem smo
predstavnico organizacije (v januarju) povabili na okroglo mizo (skupin-
ski intervju oz. skupinski pogovor), ki pa ni v celoti predmet te raziskave –
znotraj pričujočega prispevka se bomo usmerili le v analizo pridobljenega
pisnega gradiva (dostopne dokumentacije) in intervjuja, ki smo ga (v sklo-
pu skupinskega intervjuja) izvedli z ZPMS. Usmerili smo se v preučevanje
posameznega primera oz. izbrali t. i. idiografski pristop (Mesec, 1998, 44),
kjer »poskušamo razumeti delovanje, probleme in pojave konkretnega sis-
tema iz njega samega in njegovih interakcij z okoljem ali kontekstom«. Iz-
hodišče naše raziskave je dokumentarno gradivo (pridobljeno na osnovi or-
ganizacijske dokumentacije in intervjuja) o letovanju otrok pri ZPMS, ki
ga bomo obdelali po metodologiji kvalitativne analize: besedni zapis bomo
razčlenili na teme, teme bomo poimenovali z izrazi vsakdanjega jezika,
nato jih bomo preimenovali v raziskovalne teme ali probleme, jih kodira-
li, izbrali ključne pojme, definirali odnose med njimi in končno oblikovali
poskusno teorijo (Mesec, 1998, 350–77).
ZPMS je v letu 2013 praznovala 60 let svojega obstoja in ob tem pra-
zniku so izdali Zbornik ob jubileju ZPMS (Struc et al., 2013), kjer so obšir-
no predstavljene kronika in aktivnosti organizacije ter njenih društev in
