Page 56 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 56
Soustvarjanje v turizmu
zvez. V zborniku najdemo tudi gradiva, ki opisujejo dejavnost organizacije
v zvezi z organizacijo in izvedbo letovanj otrok in ta pisna gradiva, ki pred-
stavljajo »organizacijske (uradne in) neuradne dokumente« (Mesec, 1998,
85), predstavljajo dokumentarno gradivo naše raziskave – kot izbrano me-
todo zbiranja empiričnega gradiva torej navajamo izkoriščanje dokumenti-
ranih virov (Mesec, 1998, 77) in dodatno še metodo odprtega intervjuja –
delno strukturiranega intervjuja (ibid., 80). Osnovno gradivo, na katerega
smo se oprli, je prispevek z naslovom Mi gremo pa na morje (Struc, 2013,
v Struc et al., 2013), kjer so predstavljena letovanja pri ZPMS. Poleg tega pa
smo v analizo vključili tudi zapise intervjuja, ki se nanašajo na programe
v organizaciji ZPMS in njihovo financiranje. Oba pristopa, analiza doku-
mentacije in intervju, sta vsak zase in tudi kot kombinacija znotraj kvalita-
tivnih raziskav navedena kot možni metodi za zbiranje empiričnega gradi-
56 va (Mesec, 1998, 39).
Socialne koristi in programi letovanj pri ZPMS
ZPMS velja za nevladno, prostovoljno, človekoljubno in neprofitno orga-
nizacijo, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostni-
kov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter
zaščita njihovih pravic (ZPMS, 2014). Koristi delovanja te organizacije so
torej neposredno vgrajene v njene cilje delovanja – v okviru katerega ima-
jo pomembno vlogo tudi otroška »letovanja, ki so bila vedno stalnica de-
lovanja ZPMS vse od njenega začetka dalje« – in, zanimivo, posegajo tudi
na področje kakovosti življenja, ki je v strokovni literaturi o socialnem tu-
rizmu večkrat omenjen in raziskovan koncept (McCabe, 2009; McCabe,
Joldersma in Li, 2010; McCabe in Johnson, 2013). Na njihovi spletni stra-
ni lahko preberemo tudi, da delovanje ZPMS temelji tudi na »negovan-
ju dobrih medčloveških odnosov«. Ni naključje, da se številne socialne ko-
risti, ki naj bi jih, za socialno ali kako drugače prikrajšane posameznike,
prinašala turistična udeležba, nanašajo ravno na te odnosne/socialne vi-
dike, npr. na izboljšanje zadovoljstva z družinskim oz. socialnim življenjem
(McCabe in Johnson, 2013), na naraščanje socialnega in družinskega kapi-
tala (Minnaert, Maitland in Miller, 2009) ali pa npr. na krepitev vezi med
starši, starši in otroki ter med otroki samimi – ki se kot ključne teme po-
javljajo znotraj širše kategorije koristi preživljanje skupnega časa z družino.
Skupinske počitnice (o katerih govori omenjena raziskava Minnaertove in
njenih sodelavcev) – kar progami letovanj pri ZPMS s svojo množičnostjo
nedvoumno so –, predstavljajo veliko priložnost za razširitev socialne mre-
že in vzpostavljanje novih socialnih stikov oz. prijateljstev, kar je za (pogos-
to) socialno izolirane otroke velika vrednost in korist sama po sebi. Zani-
zvez. V zborniku najdemo tudi gradiva, ki opisujejo dejavnost organizacije
v zvezi z organizacijo in izvedbo letovanj otrok in ta pisna gradiva, ki pred-
stavljajo »organizacijske (uradne in) neuradne dokumente« (Mesec, 1998,
85), predstavljajo dokumentarno gradivo naše raziskave – kot izbrano me-
todo zbiranja empiričnega gradiva torej navajamo izkoriščanje dokumenti-
ranih virov (Mesec, 1998, 77) in dodatno še metodo odprtega intervjuja –
delno strukturiranega intervjuja (ibid., 80). Osnovno gradivo, na katerega
smo se oprli, je prispevek z naslovom Mi gremo pa na morje (Struc, 2013,
v Struc et al., 2013), kjer so predstavljena letovanja pri ZPMS. Poleg tega pa
smo v analizo vključili tudi zapise intervjuja, ki se nanašajo na programe
v organizaciji ZPMS in njihovo financiranje. Oba pristopa, analiza doku-
mentacije in intervju, sta vsak zase in tudi kot kombinacija znotraj kvalita-
tivnih raziskav navedena kot možni metodi za zbiranje empiričnega gradi-
56 va (Mesec, 1998, 39).
Socialne koristi in programi letovanj pri ZPMS
ZPMS velja za nevladno, prostovoljno, človekoljubno in neprofitno orga-
nizacijo, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostni-
kov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter
zaščita njihovih pravic (ZPMS, 2014). Koristi delovanja te organizacije so
torej neposredno vgrajene v njene cilje delovanja – v okviru katerega ima-
jo pomembno vlogo tudi otroška »letovanja, ki so bila vedno stalnica de-
lovanja ZPMS vse od njenega začetka dalje« – in, zanimivo, posegajo tudi
na področje kakovosti življenja, ki je v strokovni literaturi o socialnem tu-
rizmu večkrat omenjen in raziskovan koncept (McCabe, 2009; McCabe,
Joldersma in Li, 2010; McCabe in Johnson, 2013). Na njihovi spletni stra-
ni lahko preberemo tudi, da delovanje ZPMS temelji tudi na »negovan-
ju dobrih medčloveških odnosov«. Ni naključje, da se številne socialne ko-
risti, ki naj bi jih, za socialno ali kako drugače prikrajšane posameznike,
prinašala turistična udeležba, nanašajo ravno na te odnosne/socialne vi-
dike, npr. na izboljšanje zadovoljstva z družinskim oz. socialnim življenjem
(McCabe in Johnson, 2013), na naraščanje socialnega in družinskega kapi-
tala (Minnaert, Maitland in Miller, 2009) ali pa npr. na krepitev vezi med
starši, starši in otroki ter med otroki samimi – ki se kot ključne teme po-
javljajo znotraj širše kategorije koristi preživljanje skupnega časa z družino.
Skupinske počitnice (o katerih govori omenjena raziskava Minnaertove in
njenih sodelavcev) – kar progami letovanj pri ZPMS s svojo množičnostjo
nedvoumno so –, predstavljajo veliko priložnost za razširitev socialne mre-
že in vzpostavljanje novih socialnih stikov oz. prijateljstev, kar je za (pogos-
to) socialno izolirane otroke velika vrednost in korist sama po sebi. Zani-
