Page 71 - Nemec Rudež, Helena, ur. 2015. Soustvarjanje v turizmu. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
Soustvarjanje za potrebe turizma v visokem šolstvu 71
končnimi uporabniki njenih storitev, torej turističnim gospodarstvom (pa
tudi javnim in civilnim sektorjem v tej dejavnosti). Najboljši primer take
prakse so manjši razvojni projekti, katere načrtujejo in realizirajo študen-
ti, ob somentorstvu učitelja in eksperta iz podjetja; projekt je kakršnako-
li sprememba, ki pomeni prispevek v poslovanju organizacije. Projekti se
lahko nanašajo na posamezno podjetje ali širšo lokalno skupnost, vsebin-
sko pa gre lahko za projekte uvajanja novih storitev ali produktov, projekte
izboljševanja kakovosti obstoječih storitev, projekte trženja, informacijske,
organizacijske, kadrovske, izobraževalne projekte in druge.
Vsebinsko tako strokovna praksa ni omejena le na spoznavanje delov-
nih procesov v turistični organizaciji, kar bi bilo včasih lahko zahtevnostno
problematično. Samo sodelovanje pri opravljanju delovnih procesov lah-
ko v določenih oganizacijah predstavlja dokaj skromno vsebino strokov-
ne prakse, študentskim potencialom pa ne daje dovolj možnosti, da se uve-
ljavijo.
Rezultati takega koncepta strokovne prakse so večinoma zelo spod-
budni. Študenti pridobijo nova znanja in spoznanja ter ob zaključku pro-
jekta, ko lahko pokažejo rezultat svojega dela, vidno pridobijo na samo-
zavesti. Delodajalci, ki so spoznali prednosti za svojo organizacijo, sami
predlagajo določene projekte za SP. Obenem lahko preizkusije študente
kot kandidate za rekrutiranje novih kadrov. Tudi v lokalnih okoljih so bili
izvedeni projekti (v sodelovanju z občinami, lokalnimi turističnimi orga-
nizacijami, turističnimi informativnimi centri ali društvi), ki so bili delež-
ni priznanj različnih deležnikov. Najpogosteje gre za projekte organizacije
raznih dogodkov, oblikovanja turističnih paketov, promocijskih materi-
alov in uvedbe drugih sprememb v ponudbi in organiziranju poslovanja.
Organizacije tako izpeljejo projekte, za katere jim bodisi zmanjkuje časa,
nimajo kadrovskega potenciala, včasih v firmi tudi ni ustreznega znanja (ali
idej). Študent si z uspešno realizacijo projekta pridobi reference in pogos-
to si zagotovi tudi zaposlitev, soustvarjalni proces pa zahteva angažiranost
mentorjev s fakultete in iz podjetja.
Študenti pridobivajo delovne izkušnje tudi z angažiranjem pri reševa-
nju podjetniških izzivov in problemov, s prijavami na natečaje, tekmova-
nja, nekateri so aktivni v sklopu študentskih organizacij, nekateri v lokalni
skupnosti; tudi volonterska dela so pomembna za zaposljivost diplomanta.
Na vseh teh področjih dela se pojavljajo številne možnosti za soustvarjanje.
Kar pa se tiče diplomantov, ima izobraževalna institucija z njimi zelo
šibke povezave; alumni klub izkazuje bolj protokolarno vlogo. Pojav je v vi-
sokem šolstvu pogost; tudi Ladkin (2002) trdi, da je malo znanega, kaj se
dogaja s študenti po zaključku študija, zato je premalo povratnih informa-
cij o ustreznosti kadrov potrebam sektorja. Menimo, da prav alumni klub
končnimi uporabniki njenih storitev, torej turističnim gospodarstvom (pa
tudi javnim in civilnim sektorjem v tej dejavnosti). Najboljši primer take
prakse so manjši razvojni projekti, katere načrtujejo in realizirajo študen-
ti, ob somentorstvu učitelja in eksperta iz podjetja; projekt je kakršnako-
li sprememba, ki pomeni prispevek v poslovanju organizacije. Projekti se
lahko nanašajo na posamezno podjetje ali širšo lokalno skupnost, vsebin-
sko pa gre lahko za projekte uvajanja novih storitev ali produktov, projekte
izboljševanja kakovosti obstoječih storitev, projekte trženja, informacijske,
organizacijske, kadrovske, izobraževalne projekte in druge.
Vsebinsko tako strokovna praksa ni omejena le na spoznavanje delov-
nih procesov v turistični organizaciji, kar bi bilo včasih lahko zahtevnostno
problematično. Samo sodelovanje pri opravljanju delovnih procesov lah-
ko v določenih oganizacijah predstavlja dokaj skromno vsebino strokov-
ne prakse, študentskim potencialom pa ne daje dovolj možnosti, da se uve-
ljavijo.
Rezultati takega koncepta strokovne prakse so večinoma zelo spod-
budni. Študenti pridobijo nova znanja in spoznanja ter ob zaključku pro-
jekta, ko lahko pokažejo rezultat svojega dela, vidno pridobijo na samo-
zavesti. Delodajalci, ki so spoznali prednosti za svojo organizacijo, sami
predlagajo določene projekte za SP. Obenem lahko preizkusije študente
kot kandidate za rekrutiranje novih kadrov. Tudi v lokalnih okoljih so bili
izvedeni projekti (v sodelovanju z občinami, lokalnimi turističnimi orga-
nizacijami, turističnimi informativnimi centri ali društvi), ki so bili delež-
ni priznanj različnih deležnikov. Najpogosteje gre za projekte organizacije
raznih dogodkov, oblikovanja turističnih paketov, promocijskih materi-
alov in uvedbe drugih sprememb v ponudbi in organiziranju poslovanja.
Organizacije tako izpeljejo projekte, za katere jim bodisi zmanjkuje časa,
nimajo kadrovskega potenciala, včasih v firmi tudi ni ustreznega znanja (ali
idej). Študent si z uspešno realizacijo projekta pridobi reference in pogos-
to si zagotovi tudi zaposlitev, soustvarjalni proces pa zahteva angažiranost
mentorjev s fakultete in iz podjetja.
Študenti pridobivajo delovne izkušnje tudi z angažiranjem pri reševa-
nju podjetniških izzivov in problemov, s prijavami na natečaje, tekmova-
nja, nekateri so aktivni v sklopu študentskih organizacij, nekateri v lokalni
skupnosti; tudi volonterska dela so pomembna za zaposljivost diplomanta.
Na vseh teh področjih dela se pojavljajo številne možnosti za soustvarjanje.
Kar pa se tiče diplomantov, ima izobraževalna institucija z njimi zelo
šibke povezave; alumni klub izkazuje bolj protokolarno vlogo. Pojav je v vi-
sokem šolstvu pogost; tudi Ladkin (2002) trdi, da je malo znanega, kaj se
dogaja s študenti po zaključku študija, zato je premalo povratnih informa-
cij o ustreznosti kadrov potrebam sektorja. Menimo, da prav alumni klub
